Grega Repovž
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Uvodnik
Bila je nedelja zvečer, 2. marca letos. Voditeljica TV Slovenija Tanja Gobec je v oddaji Aktualno le dva dni po brutalnem javnem obračunu ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim gostila nekdanjega predsednika republike in bivšega visokega predstavnika Združenih narodov Danila Türka ter profesorja obramboslovja in evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Türk je izrekel nekaj, kar sicer ni zbudilo posebne pozornosti, a je bilo pomembno: da ni bilo presenetljivo, kako sta se Trump in podpredsednik Vance vedla, ker to niti ni tako nenavadno za takšna srečanja, na pogajanjih za zaprtimi vrati besede, dejanja in toni niso vedno izbrani, presenetljivo je bilo, da sta se odločila to Zelenskemu narediti na odprti sceni, med pogovorom pred novinarji in pred kamero.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Uvodnik
Slovenija je na dobri poti, da prihodnje leto dobi za štiri leta brutalno desno vlado. Ko rečemo brutalno – mislimo brutalno. Danes gledamo maščevalnega Donalda Trumpa, ki grozi vsem, ki so mu kadarkoli stopili na pot – pa naj je bilo še tako upravičeno –, da bodo plačali za to. Vsi. In plačujejo. Univerze. Sodišča. Uslužbenci. Kriminalisti. Nevladniki. Tudi celotne države. In politiki iz drugih držav. Pač preganja jih. Odpušča jih. Sproža postopke zoper njih. Ukinja jim financiranje. Uničuje.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / Ostati dostojen (v času pošasti)
Tokratni uvodnik sem prisiljen napisati v prvi osebi, čeprav se temu izogibam. A stvari so tokrat malce osebne in je ta forma nujna.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Uvodnik
Uvodnik / Ne mir, kapitulacija
Kdaj je najtežje ohraniti trezno glavo? Ravno takrat, ko je nujno treba imeti trezno glavo. In kaj je še huje? Da ravno takrat vsi z vseh strani kričijo, da je treba ohraniti trezno glavo. Ne kriči name, kriči oče na sina, ko sta v sporu. Sin kriči nazaj. In mama kriči: Nehajta kričati.
-
Za slovensko politično areno in prihodnost Slovenije se je ta teden zgodilo nekaj pomembnega: nemški Liberalci so izpadli iz zveznega parlamenta, kot so dolgi in široki – in končali neposredno na političnem pokopališču. In to zasluženo in upravičeno. Seveda bi bilo najlaže za propad nemških Liberalcev, ki so povzročili tudi padec vlade socialdemokrata Olafa Scholza, okriviti neumne poteze in vrednote strankinega predsednika Christiana Lindnerja. Ja, te imajo zagotovo veliko pri tem. A še večja težava je sama ideologija te stranke.
-
Dobro je imeti kakšno prelomno točko, včasih zgolj v imenu bodočih spominov. Tako velja 19. februar 2025 postaviti za mejnik, ko se je v Sloveniji začela predvolilna kampanja za volitve 2026. Zapišimo to torej bolj uradno, kot zgodovinsko dejstvo iz prihodnosti: v sredo, 19. februarja, je s shodom na ljubljanskem Trgu republike Janez Janša začel predvolilno kampanjo za volitve leta 2026, na tem shodu pa je imel tudi prvi predvolilni govor.
-
Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.
-
Naj začnemo kar v Srbiji. Tam, kjer se je vse skupaj začelo. Začnimo najprej s tem, kdo protestira. Ne, ne protestirajo študenti. Študenti so pobudniki. Študenti so organizatorji. Študenti vodijo vse skupaj. A zdaj protestirajo že vse starostne skupine. Če bi protestirali le študenti, srbski predsednik Aleksandar Vučić ne bi niti trznil, ne bi odstavil premiera, ne bi bil pripravljen zamenjati vseh ministrov itd.
-
Uvodnik / Kako izgubiti volitve?
Včasih je treba začeti z zgledom. Ta zgled je danska premierka Mette Frederiksen. Danska res ni država, ki bi se lahko nadejala, da se bo zaradi politike in uperjenega prsta nekega pobesnelega avtokrata nenadoma znašla v soju žarometov svetovne javnosti – pa se ji je zgodilo ravno to. Za kar se je zdelo, da je del predvolilnega šova, je dan po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa postalo resna tema.
-
V tem trenutku je udobno biti Slovenka oziroma Slovenec. V nasprotju z večino Evropejcev in seveda Američanov točno vemo, kaj se dogaja v ZDA ta trenutek. Vemo, kaj so Američani dobili. Dobili so svojega Janeza Janšo v drugem oziroma tretjem mandatu. Le da je vse skupaj – tako kot vse v Ameriki – tam še na steroidih.
-
Uvodnik / Ne more se dobro končati
Slovenija ni najbolj skorumpirana država. Slovenija tudi nima najslabše javne uprave niti vlade. Slovenija tudi nima najdaljših čakalnih dob v zdravstvu in njeno zdravstvo ni pred kolapsom. Slovenski domovi upokojencev niso hiralnice in navkljub praznim posteljam zaradi pomanjkanja delovne sile je dostopnost primerjalno z drugimi državami še vedno razmeroma dobra. Slovenija še zdaleč nima visokih davkov, ko gre za premoženje, je med državami na svetu z najnižjimi davki. Slovensko šolstvo je za starše eno najcenejših v Evropi, pa čeprav se vsi neizmerno pritožujejo. Slovenska elektrika dejansko ni draga glede na ostalo Evropo, ves čas jo država zelo subvencionira, tudi po dvigu omrežnin za večino podjetij je med desetimi najbolj ugodnimi v Evropi.
-
Vrniti se je treba v tisti večer v Parizu, bila je sobota, 7. decembra lani, ko se je na otoku Île de la Cité v obnovljeni katedrali Notre-Dame zbrala svetovna politična in ekonomska smetana. Zvezda večera pa ni bil francoski predsednik Emmanuel Macron, temveč sveži zmagovalec ameriških volitev Donald Trump. Francoski mediji so poročali, da si je Macron močno prizadeval za to, da je Trump prišel v Pariz. Dolgoletnim francoskim opazovalcem ni ušlo, da je šlo za nekakšen skupen poskus evropske politike in diplomacije, če se malce prosto izrazimo, omrežiti samodržca in nevarnega avtokrata. Bolje ga je imeti ob sebi, se z njim vsaj pogojno razumeti, kot ga imeti za nasprotnika.
-
Ko se je leta 2022 začela vojna v Ukrajini, ko je torej ruski predsednik in samodržec Vladimir Putin drugič v desetih letih napadel sosednjo suvereno državo, da bi si tokrat vzel nov in še večji del njenega ozemlja, je bilo izjemno težko pokazati, da bo imel njegov morebitni uspeh tudi nepredvidljive mednarodne posledice. Ker Putin še zdaleč ni osamljen v prepričanju, da mu oziroma da njegovi državi pripadajo nova ozemlja. Teh ljudi moči je več in so po vsem svetu.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Uvodnik
V več kot 20 državah sveta mlečnozobi vojaki streljajo moške, ženske in otroke. Se zdi neverjetno? Pa ni. Pred le 30 leti so vojaki korakali po Bosni in Hercegovini, 300 kilometrov od Slovenije. In še prej na Hrvaškem. In tako vojaki danes korakajo po Gazi in enako brezbrižno streljajo otroke v glavo.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Uvodnik
Besede Žana Mahniča, poslanca SDS, je treba vzeti zelo resno. Čeprav možakar na prvi pogled deluje zgolj agresiven in zaletav, takih pa smo med poslanci SDS v preteklih letih videli že veliko – prvi v seriji teh agresivcev je bil Ivo Hvalica, nato je njegovo delo prevzel Branko Grims ... –, je eden najbližjih sodelavcev in vernikov Janeza Janše. Njegova današnja samozavest pa je podložena, kot priznava tudi sam, z zmago Donalda Trumpa v Ameriki. In Mahnič ima prav. Trump je dal poriv vsem avtokratom, vsi ga bodo zdaj posnemali, vsi čutijo, da je njegov koncept ponovnega naskoka na oblast ponovljiv.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Uvodnik
Če bi kdo pred mesecem dni objavil članek ali raziskavo, v kateri bi trdil, da je mogoče zgolj prek družbenega omrežja TikTok zmagati na volitvah in z lažnivimi zgodbami mogoče zavesti več milijonov volivcev, bi rekli, da to kljub vsemu ni mogoče, čeprav velikega vpliva družbenih omrežij ni mogoče zanikati. Vendar se je to pred tremi tedni zgodilo – v Romuniji. Prav zato, ker se je to zgodilo v Romuniji, državi, ki je delno upravičeno ne štejemo med svetle evropske demokracije, ne slovenska ne evropska javnost dogajanju nista namenili veliko pozornosti. A vse, kar se je zgodilo v Romuniji, se lahko zgodi v vsaki državi. Prvič že na predčasnih volitvah v Nemčiji.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Uvodnik
Kot da svet še ni dovolj zapleten, kot da ni dovolj, da živimo v svetu, v katerem Amerika poskuša ohraniti položaj prve velesile, Kitajska se želi zavihteti na to mesto, Rusija v svojem slogu to počne z vojsko in osvajanjem ozemlja, Evropa pa zbegana najeda ves svoj pretekli ugled in moč. V igro moči pa so vstopili novi igralci.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Uvodnik
Uvodnik / Bo res jedrska vojna?
Naj kar takoj odgovorimo na vprašanje, zastavljeno v naslovu: ne, zaradi zaostritev, ki smo jim priča v zadnjih tednih v Ukrajini, nismo nič bližje jedrskemu spopadu, kot smo že ves čas te vojne. Še več: dejansko smo v zadnjih tednih v enem od bolj nadzorovanih obdobij te vojne. Vse, kar se dogaja v zadnjih tednih, so namreč zelo očitne priprave na konec vojne, ki ga lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta, verjetno pa še pred obletnico napada, torej pred 24. februarjem 2025.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Uvodnik
Uvodnik / Smo res tako neumni?
Prekleto prav ima (spet) Mervar. Že dolgo nas niso imeli politiki tako za norca in že dolgo nas ni nihče tako shisteriziral, kot sta nas Nova Slovenija in SDS z omrežninami. Od februarja je celotna slovenska družba shisterizirana, pogovarjamo se o omrežninah, kot da gre za brokoli in cvetačo, in malodane vsa država je bila prepričana, da nas bodo tako oskubli z uvedbo novega obračunavanja omrežnine, da so nekateri začeli dajati na stran za zimske mesece. Pa se je že ta mesec pokazalo, da to ne le ni res, ampak je res, kar že ves čas trdi direktorica agencije Duška Godina – da bo 98 odstotkov uporabnikov na boljšem in da bodo njihovi računi nižji. Vse skupaj bi še vedno trajalo, če ne bi Slovenke in Slovenci dobili oktobrskih računov – in zneski na njih so bili dejansko pri veliki večini nižji od lanskih.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Uvodnik
Saj ni nikakršna novost in modri ljudje počnejo to že dolgo, morda najbolje v Sloveniji Tomaž Lavrič, dr. Slavoj Žižek in dr. Vlado Miheljak: a včasih lahko sleherniki dogajanje razumemo le skozi satiro in vice. In Arjan Pregl, slikar nežne duše in prijaznih besed, se je v zadnjih letih v tem naravnost izmojstril. Nobenih velikih besed, nobenega godrnjanja in pametovanja, samo plastičen prikaz skozi satiro. In ta teden mu je res uspelo. Ker je opisal vse. In LGBTQ lahko zamenjamo … na primer z ideološkimi delitvami. Ali pa … z domobranci in partizani. Ali pa … z migranti.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Uvodnik
Uvodnik / Jutri smo na vrsti mi
Zmagovalcu na ameriških volitvah Donaldu Trumpu je treba nekaj priznati: pristen je. To, kar govori, tudi misli. Njegovi stavki so naravni, živi, dejanski. Govori sicer grozne stvari, ampak slehernikom v ZDA se to ne zdi tako grozno. Ker vsi sem pa tja mislimo stvari, ki so, če bi jih izrekli, nesprejemljive, celo grozne. A slehernik se zato že pred sabo nekoliko slabo počuti, Trump pa ne. Trump govori, česar si večina ne drzne niti misliti, vseeno pa sleherniku malce odleže, ko to izreče kdo drug.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Uvodnik
Uvodnik / Zakaj se SD ne preimenuje?
Takole je na začetku letošnjega oktobra poročal evropski statistični urad: »V zadnjih 12 mesecih so se mladi po vsej Evropski uniji borili z naraščajočimi stroški bivanja. Na tisoče državljanov EU v zadnjih 12 mesecih ni moglo kriti stroškov najemnin – v povprečju gre za 6,3 odstotka prebivalcev držav EU, pri čemer pa v tem številu niso zajeti ljudje, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. Največ ljudi, ki jih pestijo visoke najemnine, je v Grčiji, 17,7 odstotka, sledita ji Francija s 16,7 odstotka in Slovenija z 10,5 odstotka ljudi, ki ne zmorejo plačevati visoke najemnine. Ljudje v starostni skupini od 16 do 29 let najbolj občutijo te težave. Za najemnino za enosobno stanovanje je v Sloveniji treba odšteti v povprečju kar 51 odstotkov povprečne plače.« Smo med državami EU, najslabšimi za mlade. In vsako leto se razmere zgolj dodatno zaostrijo.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Uvodnik
V Mladini smo že mesece pozivali, naj vlada in državni zbor nemudoma ustavita priprave na referendum o gradnji druge jedrske elektrarne. Iz tedna v teden smo se trudili prebiti zid neverjetne politične, medijske in tudi splošne zaverovanosti v ta projekt. Vedeli smo sicer, kaj se je zgodilo: nova jedrska elektrarna v Krškem se je malodane vsem nenadoma zazdela lahek izhod te države iz podnebne krize. Ne bomo se sprenevedali, tudi samo uredništvo našega tednika je nihalo, tudi nam se je na trenutke zdelo, da morda je pa to najbolje, s tem bomo rešili problem energije, olajšali prehod v družbo, ki proizvaja manj izpustov. Ampak to unisono prepričanje o tem projektu, v katerem so z neverjetno lahkotnostjo sodelovali tudi skoraj vsi slovenski mediji, je bilo kot zid. Vse, kar smo pisali, na primer naša novinarka Monika Weiss in naš redni gostujoči pisec Zoran Kus, je ostajalo brez javnega odmeva.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Uvodnik
Policija je ta teden ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Da se bo to zgodilo, je bilo mogoče predvideti od trenutka, ko je Golob zamenjal svojo prvo izbiro na položaju ministrice za notranje zadeve Tatjano Bobnar. A da ne bo nesporazuma. Tatjana Bobnar s to ovadbo nima nič. Ob svoji zamenjavi je ravnala tako, kot bi vsakdo: branila se je. Povedala je, da je premier želel neke druge ljudi na ključnih mestih v policiji, ona pa je vztrajala pri svojih izbirah. In ker ni hotela popustiti, jo je Golob zamenjal, pri tem pa jo je neupravičeno očrnil – ker je mislil, da bo tako pred javnostjo opravičil zamenjavo osebe, ki jo je ta javnost zaradi pokončne drže v času janšizma zelo spoštovala.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Uvodnik
Uvodnik / Janša in Logar vesta
Le redki so se ob izstopu Anžeta Logarja iz SDS lotili natančnega branja pisem, ki sta si ju izmenjala s predsednikom stranke Janezom Janšo. A se splača – ker razkrivata, da med nekdanjima sodrugoma ne tli resno sovraštvo, ampak se zgolj malo zbadata. Saj ne pravimo, da si ne gresta na živce, a oba gledata v leto 2026. In v čas po volitvah 2026, ko bo treba sestaviti koalicijo.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Uvodnik
V Sloveniji velja, da je naša država posebnost. Prav tako je uveljavljeno prepričanje, da smo tudi Slovenke in Slovenci posebni, nekateri mislijo, da smo izjemno pridni in pošteni, drugi spet, da smo en jezljiv in nestrpen narod, poln grenčine, taki mali kužki, lajamo za vsakim avtom in v vse se vtikamo. Resnica je, da smo kar podobni vsem drugim, le od blizu so zadeve vidnejše.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Uvodnik
Nekatere razprave so v Sloveniji tako naporne. A naporne niso same po sebi, ampak ker tako pogosto nad dejstvi in razpravo prevladajo neka trda, grčasta prepričanja. Prepričanja, ki nimajo nič ne z dejstvi ne z dejanskim stanjem, gre bolj za neko prav zagamano veselje v vztrajanju, da se nekaj ne da oziroma da je vse, za kar so potrebne spremembe, neumno. In tako ni le med nami, sleherniki.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Uvodnik
Volitve v evropski parlament so ravno dovolj stran, da smo kolektivno pozabili, kakšen je bil izid. Prišlo je do močne spremembe. Ne samo na ravni parlamenta kot celote, kjer danes sedi veliko več skrajnih desničarjev, ki ponavljajo ideje, za katere smo mislili, da v Evropi nikoli več ne bodo imele take moči, torej Hitlerjeve, Goebbelsove in Mussolinijeve ideje. Močan zasuk v desno se je zgodil tudi v vladajoči »koaliciji« strankarskih skupin.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Uvodnik
Uvodnik / Pozabljeni dogovor Golob-Janša
Čeprav se zdi, da sta predsednik vlade Robert Golob in vodja SDS Janez Janša ves čas v ostrem konfliktu, se je v letošnjem letu zgodil trenutek, ko sta dobro sodelovala in zakoličila največji projekt v sodobni Sloveniji. Takole pravi novica portala N1 z 12. marca: »Koalicija in opozicija le redko stopita skupaj. Danes se je to zgodilo. Potem ko je poslanska skupina SDS sredi februarja umaknila svoj predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji nove nuklearke v Krškem (JEK 2), so danes predlog za tak referendum skupaj vložile štiri parlamentarne stranke: Gibanje Svoboda, SDS, NSi in SD. Manjkajo le podpisi poslancev Levice.«
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Uvodnik
Kaj je samostojni podjetnik? Na kaj pomislimo, ko izrečemo to besedno zvezo? Seveda na to, kar je bilo mišljeno v izhodišču. Na našega vodovodarja, ki se je odločil za samostojno pot. Ni imel ničesar, le pridne roke, star kombi in znanje. Vse je stavil na to – in uspel. Spet drugi je odprl majhno picerijo. Iz nič. Sposodil si je denar od mame, obeh najboljših prijateljev, punca je vzela kredit, on pa je ustanovil s. p., najcenejšo in najbolj preprosto pravno obliko podjetja in začel peči pice. To je samostojni podjetnik v naših očeh. Samostojna podjetnica je tista naša znanka, ki je začela šivati zavese in ima danes že pet šivilj in ji gre dobro. A je vse naredila sama. Ali pa ta mlada punca, ki je začela delati torbice in jih prodaja na Instagramu.
