Robert Menasse: Izgon iz pekla

+ + + +

Zrcaljenje, ponovitev

Avstrijski pripovednik Robert Menasse, rojen sredi petdesetih let in z obsežnim opusom, v romanu Izgon iz pekla vzporedno vodi dve zgodbi, eno je navdihnila pomota pri ogledu Rembrandtove razstave in povzročila šok. Portret rabina Menasse ben Israela iz Amsterdama in zgodba samega pisatelja sta si v nekaterih potezah presenetljivo podobni, kljub časovni razliki in prepričanju nas vseh, da smo napredovali – čeprav o tem nismo več čisto prepričani.

Učenjak, tiskar in politik, ki je bil žrtev pogroma proti španskim Judom in je z družino pobegnil v svobodni svet, v Amsterdam, in omogočil ponovno vrnitev Judov v Anglijo v 16. stoletju pod Cromwellom, se kaže kot pisateljev predhodnik, če že ne sotrpin v arhetipu. Roman nas uvaja v aporije in zvijačnice zgodovine, predvsem v donosnost inkvizicijskega preganjanja prikritih Judov, zaplembo premoženja in kupčevanje z njihovo svobodo, osmeši katolicizem in njegovo dobesednost, enako kot ekonomijo verskega izločevanja; naslov je seveda polemičen tudi proti vsaki eshatologiji in prepričanju o zveličanju in vstajenju.

Tej zgodbi priloži Menasse svojo ponarejeno avtobiografijo o odraščanju v času, ko stari starši zaradi bližine dogodkov še niso mogli spregovoriti o holokavstu in šikaniranju pod nacizmom, doda revolucionarno trockistično dejavnost lastne generacije in smešnice o spodletelih srečanjih s spolno emancipiranimi ženskami ter frakcionaštvo znotraj revolucionarnih celic, ki učinkuje kot preresna ponovitev moskovske logike iz tridesetih let in stalinizma. Ponovitev pretekle rabinove usode je skoraj farsična in zabavna, vsaj za nas, ki se z odraščanjem spoprijemamo na polju literature in ne več čisto zares in zavezujoče. Na preskok beremo odlomke, ki zrcalijo v času ločeni usodi, in prvotna različica je seveda bolj krvava in obtežena z nujnostjo, ponovitev pa skoraj zabavna, zrcaljenje je tudi osmešenje. Stari starši, ki postajajo z leti vse bolj posebni, no, nori, ločena mati, ki jo grabi nanovo pridobljena civilizacijska pravica do potrošništva, odhakljani stric, ki dela v hotelu na ure, vsi so dovolj pestro izpisani, da zbujajo pri bralcu komični učinek. Ob občutku izredne erudicije; Menasse je za roman natančno preučil razmere na zahodu Evrope v času boja za kolonije, vpletel anekdote, izbruh judovskega milenarizma, prijeme inkvizicije in vpliv velikih filozofov, Spinoze in Descartesa, na razsvetljenstvo ter boj mislecev proti predsodkom nasploh. Bogato izpisan in mestoma duhovit roman o tem, kako se stvari spreminjajo, da bi ostale enake.