Mehmedalija Alić: Nihče

+ + + + +

Življenjska zgodba moža, ki je odkopal rudniško pot do grobišča v Hudi jami; s trmoglavostjo tudi zoper perfidne uradne poskuse ustaviti delo

Avtobiografija dečka iz Bosne, ki odide kot najstnik v rudarsko šolo v Slovenijo, kjer potem dela kot rudar in si ustvari družino, na začetku devetdesetih ugotovi, da je izbrisan, sledi genocid nad njegovo generacijo v Srebrenici, odide na delo v Nemčiji, se vmes izšola še za inženirja, se vrne in pridobi slovensko državljansko, potem pa je agens movens v projektu izkopa po vojni pobitih v rudniških jarkih Zasavja. Delo, ki pripada eksistencializmu. Junak, musliman in Bošnjak po rodu, je vseskozi odrinjen, pogosto ga spremlja oznaka, da je nihče. Udarci padajo od vsepovsod: Titov režim zapostavljanja muslimanske vere, revščina, tragedije druge vojne, krutost vrstnikov, vzvišenost birokratov, težka poškodba, poboj bratov v srebreniških gozdovih, eksodus družine in njena porazgubljenost, prevare lastnikov podjetij, tudi slovenski uradniški aparat, ki mu je med drugim skušal prepovedati dajanje izjav o izkopu trupel v Hudi jami. Toda Mehmedalija vztraja, naj se zgodi karkoli, on je zvest svojim načelom dela, topline in odkrite besede.

Pripoved, ki poleg osebne drame prinaša tudi osebne preobrate na ravni spoznanja. Usode ljudi, ki sta jih Mladićeva in Titova vojska sistematično pobili in na skrivaj zagrebli, so takšne evidence, ki spremenijo njegovo mentaliteto Titovega mladinca. A človek, ki ga vseskozi ustavljajo z oznako, da je nihče, verjame, da je avtor svoje usode, in zato kljubuje, dela, ustvarja, misli in biva.

Naj si bo življenje še tako tragično, njegov credo je, da je življenje priložnost, in tako čas, ki mu je dan, napolni s svojim bivanjem.

Vrhunska eksistencialistična pripoved.