Izar Lunaček, filozof in stripar

Februarja je v ljubljanskem Kinu Šiška zaživel Stripolis, vsakomesečni dogodek, ki si je za ključno misijo naložil na prvi pogled pretrd oreh: da slovenska stripovska scena prileze iz vseh skritih lukenj, se znova poveže in skupaj požene nove korenine.

Scena, ki je pred dobrima dvema desetletjema, v času svojega prvega, žal pokojnega povezovalca Iva Štandekerja doživela pravi razcvet, se je namreč zadnja leta razdrobila, stripi so skoraj izginili iz medijev, mnogi avtorji pa so dobivali vtis, da ustvarjajo le še sami zase …

Tudi sam je imel tak vtis. Prav zato se je bal, da bo Stripolis, ki sta se ga lotila skupaj s še enim entuziastom, Janezom Plešnarjem, uspel privabiti le peščico obiskovalcev. A iz meseca v mesec se jih je zbralo na desetine, med njimi tudi popolni novinci, ki so začeli šele ob predstavitvah domačih in intervjujih s priznanimi tujimi striparji zares spoznavati to likovno-literarno vejo umetnosti …

Sam je imel srečo, da je vanjo zabredel že kot mulc. Najprej ga je obsedlo risanje, kmalu zatem še stripi. Začel je z Mikijevim Zabavnikom in Mustrovimi stripi, nadaljeval z Mladininimi, sploh Lavričevimi in Smiljanićevimi, nato se je lotil še polic tedaj odlično založene Kazine. In potem je še kot osnovnošolec naredil svoj prvi strip. Pri petnajstih se je lahko pohvalil s prvo objavo. V Stripburgerju so izšli njegovi Miniji, katerih nadaljevanja je pozneje pet let objavljal v Slovenskih novicah.

Ker ni bil sprejet na likovno akademijo, je nepričakovano pristal na študiju filozofije in primerjalne književnosti. Slednji je bil logična izbira, saj je rad bral Dostojevskega in Kafko, pozneje pa tudi Millerja, Marqueza in Bartha, pred leti je z Julijo Potrč celo prevedel roman slednjega, Trgovec s tobakom. Filozofija pa mu je bila takrat neznanka, a ga je hitro prepričala, in študij je pred leti zaokrožil z doktorsko disertacijo o tem, da »smešni« del pop kulture, torej nadaljevanke, risanke in tudi stripi, pravzaprav nadaljuje izročilo s smehom zaznamovanih starodavnih plemenskih verovanj in srednjeveških karnevalov. Tisto, kar je smešno, ni nujno banalno. Lahko spodbudi še pomembnejše razsvetljenje kot resnobno razmišljanje.

Risanja medtem ni postavil na stran. Nasprotno, postal je še bolj zagnan in bil že leto po zavrnitvi sprejet na študij slikarstva, tako je hkrati krmaril med dvema fakultetama. Profesorji na akademiji sicer niso imeli veliko posluha za figuraliko, kaj šele za strip, a prav zato jih je rad provociral, tudi z risanjem disneyjevskih likov z genitalijami. V podobnem slogu je zasnoval junaka stripa Metamorfoze, ki je doživel tri nadaljevanja in za osnovno zgodbo skriva čisto konkretno družbeno kritiko, tudi obsodbo primitivizma in rasizma. Združena trilogija je nedavno izšla v knjižni obliki.

Originalne risbe iz teh stripov je nedavno razstavil v ljubljanskem KUD France Prešeren, ob njih pa še ilustracije za Pravno prakso ter knjigi Petra Čeferina in Lučke Kajfež Bogataj. Prvič pa je tam pokazal tudi papirnate izvirnike spletnega stripa Založeni raj (Paradise Misplaced), kjer je dogajanje v raju prikazal kot precej burno, še bolj kot v kakšni hiši Big Brotherja. Projekt, ki je zrasel iz stripa Oklepaji, ki ga je objavljal v Delu, je pod psevdonimom Bogo Brezimni ali Anonymous Gosh ustvarjal v slovenščini in angleščini. Nedavno je dočakal še tiskano različico, poleg španske tudi slovensko.

Potem ko je zaživel Stripolis in je za vsejugoslovansko stripovsko razstavo, ki oktobra prihaja tudi k nam, pripravil še kratko zgodovino slovenskega stripa – seveda v stripovski obliki, je začel o naši sceni razmišljati še bolj celostno. Zaveda se, da zgolj vsakomesečna srečevanja stripoljubcev ne bodo dovolj za njen preporod. Stripolis želi zato postati tudi lepilo med vsemi ključnimi akterji. Le povezani lahko namreč preporodijo tudi stripovski trg ...

Prva priložnost za to bo že 14. septembra, ko bo Stripolis v Kinu Šiška pripravil mini stripovski festival. Morda bo enodnevni dogodek z malo sreče že kmalu dobil nadaljevanje. S še malce več sreče takrat morda že v lastnem placu.