Radivoj Uroševič: "Sredstva za delovanje policije so se zmanjšala na minimum"

Policijske sindikate smo že večkrat slišali reči, da v policiji vlada katastrofalno stanje. Kaj vse ste tokrat imeli v mislih?

Sredstva za delovanje policije so se zmanjšala na minimum oziroma so po podatkih, ki jih v sindikatu dobivamo s terena, s policijskih postaj, že pod minimumom. Govorim o sredstvih za investicije, za obnovo dotrajanih prostorov, ter tudi o sredstvih za opremo in delovanje policije.

O tem poslušamo že leta in ob tem grožnjo, da se bo to počasi pokazalo na stopnji varnosti. Se to že pozna?

To res traja že nekaj let in samo po zaslugi pripadnosti zaposlenih policiji se tega navzven morda ne vidi tako očitno. Čeprav je pa tudi res, da nas občani, ki jim policija v postopkih zagotavlja svoje storitve, vedno pogosteje opozarjajo na daljši odzivni čas policije, izrabljene dele uniform, tehnično neustrezna službena vozila …

Zadnje desetletje policisti bolj ali manj stalno grozite s stavko ali pa stavkate, stanje pa se slabša, namesto da bi se prek teh oblik sindikalnega pritiska izboljševalo …

Če ne bi bilo tovrstnih pritiskov sindikatov, bi bilo stanje verjetno še precej slabše. Moramo izpostaviti probleme, s katerimi nas seznanjajo naši člani. In tudi ne moremo reči, da se ne stori nič, a glede na podatke s terena se stori premalo. Še posebej se to pozna v nekaterih najbolj pozabljeni oziroma odrinjenih okoljih.

Eno je oprema, drugo pa je število policistov, ki naj bi bilo premajhno.

Število policistov se je v notranjosti države zmanjševalo prekomerno, se pravi prek vseh dogovorjenih odstotkov zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Težava je v tem, da je zaradi zagotavljanja varnosti na schengenski meji določeno število policistov, ki tam morajo opravljati svoje naloge, kar pa je v breme celotni številki, in potem se govori o številu policistov na glavo prebivalca, čeprav vemo, da je tretjina teh ljudi angažirana za vzdrževanje zunanje meje.

Na rešitev te težave bo treba enostavno počakati, torej počakati, da se schengenska meja premakne na južno hrvaško mejo?

Rešitev je verjetno več, a k reševanju tega problema bo treba pristopiti sistematično in z neko vnaprej dogovorjeno, preskušeno politiko, ne pa kar na oko in na počez. Pričakujemo, da bo kaj bolje, ko bo republika Hrvaška sprejela t. i. schengenski red, s čimer bo sproščeno določeno število policistk in policistov. Po vseh dosedanjih sporazumih in zagotovilih oblasti bodo ti lahko prerazporejeni na naloge v notranjosti države, česar sedanji sistem ne omogoča.

A zna biti, da se to ne bo zgodilo v kratkem.

To je težko reči. Dejstvo je, da če bo sedanje stanje trajalo še kako leto ali več, bo treba nujno razmisliti o dodatnem zaposlovanju v policiji.