Simone de Beauvoir: Drugi spol

+ + + + +

Intelektualka, politična aktivistka, pisateljica, Sartrova partnerica, filozofinja in feministka.

Zakaj bi danes brali delo, ki je izšlo pred več kot 60 leti in je parafrazirano skozi številna dela feminizma, misli in citati iz njega pa so del splošne kulturne zgodovine? Še zlasti v dveh drobno popisanih špehih na tisoč straneh.

De Beauvoirjeva piše konkretne analize, ki izhajajo tako iz vsakdanjih življenj kot iz svetovne literature. Žensko obravnava v različnih situacijah: v zakonu, kot ljubimko, hetero, mater, kot svojeglavko. Za razliko od psiholoških priročnikov, ki dajejo nasvete, ona misli ženskost. Ženskost, ki jo določajo miti in navade, ki jo napeljejo na istovetenje z otroki, iskanje smisla v moškem, kuhanje marmelade, pranje, družinska srečanja, toaleto, spogledovanje in ljubimkanje. Lahko poskusi v narcizmu, toda tudi tu bo odvisna od občinstva; narciska pač ne more dopustiti, da se drugi ne zanima strastno zanjo. Avtorica nakaže smer samorealizacije v slikarstvu, kiparstvu, umetnosti etc., kar pa predpostavlja resno učenje in sposobnost prenašanja samotnega dela. Njena poanta ni mizandrija, marveč vprašanje, kako izrabiti svoje nadarjenosti. Seveda je skeptična do ljubezni, kjer se on in ona predajata drug drugemu, a se potem neizpodbitno znajdeta v dolgočasju. Ker ni le kritičarka, ampak hkrati aktivistka, poda model avtentične ljubezni, ki se dogaja prek recipročnega prepoznavanja dveh svobod.

Knjiga, ki je refleksija o smislu bivanja in katere dolgi meandri pisanja niso slabost, temveč nasprotno – ponujajo možnost, da jih bralka, ali pa tudi bralec, ponotranji in prevzame za svoje.