Tevž Logar: "Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme."

Slovenski umetniki na mednarodni trg težko prodrejo, ministrstvo za kulturo pa je odreklo sofinanciranje edini slovenski galeriji, ki jih predstavlja na sejmih umetnosti prve kategorije. V javnem pismu ste zapisali, da gre za nestrokovno odločitev. Zakaj?

Razpisna komisija je prijavitelju, društvu DUM, v okviru katerega deluje Projektni prostor, očitala, da smo usmerjeni preveč mednarodno in da delamo s premalo in z vedno istimi slovenskimi avtorji. Očitno je, da ne poznajo delovanja galerijskega sistema. Galerije na mednarodnem trgu namreč delajo z majhnim številom umetnikov, saj je samo tako možno dobro zastopati avtorja. Paradoksalno je, da ministrstvo od nas zahteva, da delamo drugače, hkrati pa govori o tem, da je treba umetnost dati na trg in podpreti slovenske avtorje na mednarodni ravni. Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme.

Kaj natančno ste imeli v programu 2014–2017, ki je zdaj negotov?

V segmentu dela z mladimi slovenskimi avtorji sem se odločil, da bom vsako leto delal samo z enim in ga poskušal vpeljati v vse pore sistema umetnosti in nato pripraviti razstavo. A po merilih ministrstva bi bilo očitno bolje, da bi izbral dela petih mladih umetnikov, jih postavil v galerijo in konec. Take razstave sem že delal, pa nihče od vpletenih od tega ni imel nič. Po drugi strani pa sem na dolgi rok delal s številnimi umetniki, na primer z Jasmino Cibic, ki je imela potem lani izjemno uspešno predstavitev na beneškem bienalu. Poleg tega bi vsako leto priredili šest razstav. Te bi dopolnjeval program umetnostne teorije in mediacije umetnosti, ki bi ga izvajali mladi slovenski kustosi. Predvidena so bila še mednarodna sodelovanja in udeležbe na mednarodnih umetnostnih sejmih prve kategorije.

Kaj pomeni udeležba na takem sejmu?

Na teh sejmih sprejmejo do 250 razstavljavcev z vsega sveta. Povabilo dobiš samo na podlagi kakovosti predhodnega dela. Še posebej to velja za galerijo iz Slovenije, ki na mednarodnem zbirateljskem trgu ne pomeni nič. Če je galerija na takem sejmu, pomeni, da velja za relevantno institucijo v globalnem sistemu umetnosti. Pomembno je še to, da omogočajo neposreden stik z direktorji in kustosi najpomembnejših muzejev in zbiratelji.

Galerija Gregor Podnar je uspešna. Zakaj bi vas torej država sploh morala podpreti?

Država bi financirala neprofitni program društva DUM, ki ni vezan na prodajo umetniških del. Samo enkrat na leto bi predstavili umetnika, ki deluje pod okriljem Galerije Gregor Podnar. Prej so bili projekti v galeriji na Kolodvorski vezani predvsem na umetnike, ki jih zastopa Galerija Gregor Podnar, zato je vse dejavnosti večinoma moral financirati sam. Za program, kot je zasnovan sedaj, pa je to nemogoče pričakovati. Ponovno bi opozoril na trditve ministrstva, da potrebujemo povezovanje zasebnega in javnega sektorja: končno je nekdo pripravljen lastna sredstva in delo vlagati v neprofitni program, pa so sofinanciranje zavrnili.