Dušan Plut: Ekosocializem ali barbarstvo

+ + +

Kritika kapitalistične ekonomije, ki postavi kot edino smiselno prihodnost – ekosocializem.

V iskanju argumentov za fatalnost okoljskega onesnaževanja je pisec tako vnet, da je njegovo delo mestoma celo bolj podobno rožnemu vencu citatov kot pa avtorskemu delu. Pri čemer je vsa ta energija odveč, saj se ekološko umerjeni bralec z njim že vnaprej strinja. Ključen je zatorej le naslednji korak: kako prof. Plut argumentira izbiro ekosocializma?

Antropolog Levy-Strauss bi se obrnil v grobu, ko bi slišal za to arogantnost modernista, ki spoznanj ne črpa tudi iz znanj primitivnih ljudstev in barbarov o sobivanju z naravo. Francoska ekoagronoma Dumont in Dufumier bi pogrešala osnovne premisleke o ekoloških načinih kmetovanja, filozofa Neass in Guattari pa bi se čudila, kako njune ideje o »deep ecology« ne dosežejo politikov, ki pišejo o trajnostnem razvoju.

Skratka, ko se avtor odloča za hvalnico ekosocializmu, njegove morebitne prednosti ne izpelje iz primerjave z drugimi alternativami. Postavi ga kot dogmo, ki jo skozi tekst vodijo fraze – morali bi, treba je, ob njih pa se prek celotnega besedila na desnih straneh vrsti še reklamna pasica za TRS in ekosocializem. Toda zakaj se ne ogreje za pojem ekokapitalizma? Sam namreč meni, da sta oba, kapitalizem in socializem, v svoji praksi uničujoča za okolje. Čemu je potemtakem eno zlo boljše od drugega? Njegova odločitev za ekosocializem, ki pelje v nebesa, proti ekokapitalizmu, ki vodi v pekel, je neprepričljiva. Delo formalno v obliki študije, ki pa je pisano kot strankarski program pod marketinško zvenečim naslovom Marxove parafraze.