Nimfomanka – 2. del

Q & A.

Zdaj, štiri ure po tem, ko je evnuški Seligman (Stellan Skarsgård), samozvani “devičnik”, pred svojo hišo našel pretepeno Joe (Charlotte Gainsbourg), samozvano “nimfomanko”, se vprašate: zakaj se ne pofukata? Zakaj raje govorita kot fukata?

Ali lahko devičnik ostane devičnik, če mu nimfomanka detajlno in klinično popiše, katalogizira, klasificira in excelizira vse svoje fuke? Zakaj so pri pripovedovanju o fuku tako pomembni detajli? Zakaj se vedno zdi, da hočemo s fukom nekaj povedati? Zakaj je fuk nesmiseln, če potem o njem ne pripovedujemo? Zakaj je v pripovedovanju o fuku toliko lukenj? Zakaj ni fuka, ki bi lahko zapolnil vse luknje? Če vsi vemo, kaj počnemo, ko fukamo, zakaj potem tega ne počnemo javno? Zakaj nočemo, da nas kdo vidi, ko najbolj uživamo? Predstava za koga je potem fuk? Zakaj fuk vedno postane metafora in teater absurda? Zakaj bi bil fuk metafikcija, če ne bi bil vedno taka zarota? Zakaj fuk izgleda tako, kot da si ga ni izmislil človek? Zakaj porniči izgledajo kot biblični filmi? Zakaj je fuk strukturiran kot križev pot? Zakaj fuk izgleda kot Big Bang, pred katerim ni bilo ničesar? Zakaj nikoli ne vemo, kdaj se začne fuk? Zakaj je vsak začetek pripovedovanja o fuku pravi? Zakaj ženska po fuku, ki odpre vse rane, izgleda kot Jezus po križanju? Če je izpolnitev vseh seksualnih fantazij ultimativno dobro, zakaj potem za najslabšo in najbolj umazano velja ženska, ki moškim izpolni vse seksualne fantazije, ki torej – tako kot Joe – sprejme vse ekstremne igrice in objektivacije, ves seksizem in šovinizem, vse poze, situacije, brutalizacije, bolečine, rabe in zlorabe, vse oblike podrejanja, mučenja, poniževanja, perverzij in mazohizma, s pasijonskim martirijem vred? Zakaj obstaja toliko kazni za žensko, ki preveč fuka? Zakaj se moški boji ženske, ki uživa bolj kot on? Zakaj velja ženska, ki veliko fuka, za nimfomanko, moški, ki veliko fuka, pa le za “odvisnega od seksa”? Zakaj je ženska, ki v rekordnem času pofuka vlak moških, slabša, bolj babilonska in bolj mesalinska od vlaka moških, ki hočejo na hitro – magari v rekordnem času – pofukati isto žensko? Zakaj so vsi razlogi, ki sprožijo nimfomanijo, le moške fantazije? Zakaj je nimfomanija revolucija? Zakaj se zdi ženska skrivnostna in nedoumljiva moškim, ne pa tudi ženskam? Zakaj je moško prepričanje, da bi morala biti ženska monogamna, le specialni efekt patriarhalne dogmatike? Zakaj moški (Seligman), ki ne fuka, pričakuje, da ženska (Joe), ki fuka, potrebuje pomoč in odrešitev? Zakaj je tako malo fuka, če pa bi vsi radi stalno fukali? Zakaj ne fukamo več? Zakaj lahko moški fukajo več kot ženske? Zakaj so moški upravičeni do fuka? Zakaj ne fukajo med sabo, če je moški ta, ki nikoli ne reče ne? Zakaj moškega, ki nikoli ne reče ne, tako šokira ženska, ki nikoli ne reče ne? Zakaj sploh fukamo? Zakaj potrebujemo toliko fantazij, da bi lahko fukali? Zakaj ne fukamo več, če imamo toliko fantazij? Zakaj so fantazije tako dolge, fuki pa tako kratki? Zakaj imamo seksualne fantazije, ki jih ne more izpolniti noben fuk? Zakaj je fuk le še hladno, birokratsko, mehanično, brezosebno izvrševanje in citiranje fantazij? Zakaj so fantazije realnejše od fuka? Zakaj fuk izgleda kot vic, ki ga nimfomanka pripoveduje devičniku? Zakaj je fuk tako predvidljiv? Zakaj pri fuku nikoli ne pridemo do konca? Zakaj je fuk kljub strašnemu presežku fantazij tako enoličen, tako dolgočasen in tako dolgovezen? Zakaj je tako nezabaven? Zakaj nas fuk spreminja v intelektualce? Zakaj fuk vedno le potrdi vse stereotipe o fuku? Zakaj je več seksualnih stereotipov o ženskah kot o moških? Zakaj je fuk prostor iger moči, skepse, sumničenj, nezaupanja, manipulacij in reduktivnosti? Zakaj fuk le ponavlja to, kar se je že zgodilo v fantazijah? Zakaj je anonimni fuk vedno tako intimen? Zakaj ljubezen – nimfomankin Jerome (Shia LaBeouf), če hočete – ubije vse fantazije? Zakaj je tako veliko zločinov v imenu ljubezni in tako malo zločinov v imenu fuka? Zakaj fuk vzbuja takšne občutke krivde? Zakaj je Jacques Lacan potem rekel, da “ni seksualnega razmerja”? Zakaj Lars von Trier misli, da lahko to dokaže v štirih urah? Zakaj se mu zdi tako nujno, da vemo, da so vse hardcore prizore odigrali dvojniki, ne pa igralci? In zakaj je bil film rojen za fuk?