Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

Ugrabitev

Kapringen, 2012
Tobias Lindholm

za +

Razredni boj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

za +

Razredni boj.

Ko somalski pirati v Indijskem oceanu ugrabijo dansko trgovsko ladjo, se začnejo pogajanja z mogočno dansko ladijsko družbo, jasno, na daljavo, toda pogajanja, ki jih z danske strani vodi veliki direktor (Søren Malling), s piratske pa Omar (Abdihakin Asgar), niso zaradi tega nič manj mučna, strašljiva in napeta. Še več, prav ta razdalja med obema stranema, med lastniki ladje in ugrabitelji, poskrbi, da pogajanje postane to, kar je – hladni, brezosebni, brezdušni posel.

Na ladji ni le tovor, ampak so na njej tudi ljudje, člani posadke, toda direktor se o njihovih življenjih pogaja tako, kot bi se pogajal o kateremkoli drugem poslu. Hladno, brezosebno, preračunljivo. Ljudje so pogrešljivi, brez vrednosti – vrednost ima le tovor. A po drugi strani: kakšna pa je sploh razlika med delavcem, ki ga odpustiš, in delavcem, ki ga ubijejo pirati? Z vidika profita razlike ni, zato je vseeno, kdo ga “ubije”, delodajalec ali pirat. Na ladji so napeti oboji, tako ugrabljenci kot ugrabitelji, oboje muči stresno, agonično, strašljivo nelagodje, toda ko tu in tam vendarle prebijejo led in se začnejo spontano družiti (kuharjevi hčerki celo vsi skupaj zapojejo Happy Birthday), je to namig, da se imajo ugrabljenci bolje med svojimi ugrabitelji kot pa med svojimi delodajalci – ne zaradi “stockholmskega sindroma”, ampak zaradi povsem očitne razredne afinitete, zaradi skupne razredne usode. S svojimi delodajalci – s Korporacijo, Lastniki, Kapitalom – sploh nimajo nobenega stika, s svojimi ugrabitelji pač. Z njimi si imajo povedati več kot s svojimi delodajalci. Ugrabitev, ki jo je posnel Tobias Lindholm, scenarist TV-serije Borgen, je film o dveh svetovih, ki ugotovita, da sta isti svet. Ugrabljenci so zahodnjaki, pripadniki prvega sveta, ugrabitelji pa so Somalci, pripadniki drugega, ne, celo tretjega sveta – in ta dva svetova sta ostro, kruto ločena. Navidez nimata nič skupnega. Prvi in drugi nimajo nobenih skupnih interesov. Toda bolj ko se film zapleta in razpleta, bolj postaja jasno, da imajo ugrabljeni Danci več skupnega s somalskimi ugrabitelji kot pa z direktorjem ladijske družbe, ki vodi pogajanja. Proletarci iz prvega sveta imajo več skupnih interesov s proletarci iz tretjega sveta kot pa s svojo elito, ki jih izigrava drugega proti drugemu.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.