Jack Goody: Vzhod na Zahodu

+ + + + +

Polemična študija o evropski premoči nad nacijami Vzhoda.

Racionalnost, uporaba silogizma, kapitalistično gospodarstvo in individualizem veljajo za atribute, ki dokazujejo superiornost Evrope. Britanski socialni antropolog Goody si je zastavil preprosto vprašanje: ali lahko te samoumevnosti tudi empirično potrdimo? In s svojim minucioznim delom podira proevropske predsodke kot domine.

Nepotizem naj bi veljal za lastnost Vzhoda, toda na Kitajskem so že od 12. stoletja izbirali državne uradnike na podlagi državnih izpitov, medtem ko se celo v sodobnosti menedžerski položaj v IBM-u prenaša z očeta na sina. Opevani individualizem Zahoda je potrjevan v teoretskih delih, praksa pa prinaša evidence o praktičnih nepotizmih zahodnjakov. Podjetniki Indije so še v 18. stoletju izvozili v Anglijo za 27 milijonov funtov blaga, kar je povzročilo orjaški angleški deficit, ki je v Indijo prodal le za devet milijonov. Začasni preobrat je prinesel razmah industrije v 19. st., toda ko so Indijci hoteli slediti trendu, so evropske vlade izdale prepoved izvoza strojev! Ker mit o evropski dominaciji izhaja iz poznavanja Evrope in ignorance Vzhoda, je moč Goodyjevega dela prav v odličnem poznavanju azijskih tradicij, tako uporabe knjigovodstva, prakse predujma v srednjeveški trgovini, celo v afriški Gani najde ekvivalent denarju v obliki kavrijevih lupin kot menjalnega sredstva etc. Ideja o mirujoči orientalski družbi je konstrukt, že perzijski vladarji so v antičnem času na svojih dvorih zaposlili grške mislece, Bagdad 9. st. se je imel za dediča starih kultur in je prevajal dela antičnih filozofov, Japonska 17. st. je beležila izjave: »Smo trgovci, ki nas spodbujata duh neodvisnosti in zaupanje vase.« Že pred 20. st. so Japonci organizirali gospodarstvo tudi prek delniških družb. Skratka, Zahod je vseskozi bival tudi na Vzhodu in nasprotno – ideje Vzhoda so neprestano prehajale na Zahod.