Zlohotnica

zadržan +

Uvod v Zlo.

Ko je svet v krizi, ko se utaplja v negotovosti, paniki in tesnobi in ko ga tarejo hude katastrofe in nesreče, potrebuje pravljice. Ne brez razloga: pravljice potegnejo ostro ločnico med Dobrim in Zlom. Pravljice so ta, ki točno ve, kakšna je razlika med Dobrim in Zlom. Zato je bil mali Bush tako vnet pravljičar: prepričan je bil, da absolutno loči med Dobrim in Zlom.

Mi, Američani, utelešamo Dobro, je rekel – oni, džihadisti, pa utelešajo Zlo. Kako Zlo postane Zlo, ni povedal, ker Zlo po njegovem itak ne nastane, ampak je Zlo že kar samo po sebi, od samega začetka. Zlo je Zlo – brez razloga, brez opravičil, brez odrešitve. In brez predzgodbe. Zlohotnica, Disneyjeva predelava dobre stare Trnuljčice, pa nam prikaže prav to – predzgodbo Zla. Še več, Zlohotnica nam na dolgo in široko prikazuje, kako je dobra vila Maleficent živela v bajnem, idiličnem, bukoličnem kraljestvu, kako je imela krila, kako so potem prišli pohlepni ljudje, kako so jo hoteli likvidirati in kako so ji odrezali krila, kar jo je – koga pa ne bi? – prelevilo v zlobno vilo, zlohotnico, ki Auroro (Elle Fanning), angelsko novorojenko princa Stephana (Sharlto Copley), svojega krvnika, uroči v večni “menstruacijski” spanec. Zlo ni le produkt Dobrega, ampak je tudi bolj živo in kompleksnejše od Dobrega. Dobro je pasivno, zaspano, sterilno, Zlo pa je osebnost. Zato zlohotnico igra Angelina Jolie.