Christopher Isherwood: Slovo od Berlina

Obet svobode, obet terorja

Christopher Isherwood, britanski pripovednik in dramatik, je prišel v Berlin v času, ko je bilo tam še vse živahno in se je začelo in razvijalo tudi novo in grozeče, vse še v ravnotežju, ko se ni vedelo, kam se bodo zadeve prevesile. Čakali so pravzaprav komunistično revolucijo, ki se je obrnila v vemo kaj. Iz zadrgnjene Anglije se je zdel Berlin v zgodnjih tridesetih mesto razvrata in svobode, predvsem je v njem vladal bolj sproščen in toleranten odnos do homoseksualnosti, takrat sicer pogosto preganjane in sankcionirane.

Roman Slovo od Berlina je lepljenka kratkih zgodb, posamezna poglavja so samozadostna in skoraj zaključena, najbolj sočne so tiste epizode, v katerih ob pripovedovalcu, Chrisu, pisatelju v nastajanju, ki beleži živahni utrip Berlina in njegovo nočno življenje, nastopa Sally Bowles, živahna punca brez predsodkov, ki si želi uspeti v svetu filma. Za obet slave je pripravljena storiti karkoli; spati z vse vrste sumljivimi in lažnivimi tipi, prežurati cele noči, se hraniti s protimačkastimi koktajli in nastopati, čeprav brez za to potrebnih kvalitet, v nočnem lokalu. Jasno, po Isherwoodovem romanu in po samostojno objavljenih zgodbah je bil posnet znameniti film Kabaret, v katerem je zablestela Liza Minelli kot Sally.

Vendar je roman zastavljen širše, ne osredotoči se samo na odnos med Chrisom in Sally, zanimiva so druženja v komunističnih špelunkah, krokiji tujcev, ki se na večnem popotovanju ustavljajo v Berlinu, dezorientirani bogataši, ki se zabavajo in še bolj dolgočasijo, nemotivirani, brezdelni, odveč vsem in samim sebi. Socialni bedi, naraščajoči brezposelnosti in razprtijah družin v natlačenih stanovanjih postavlja nasproti bogataše in Jude, ki jih iz nerazumljivih razlogov sovražijo, kar s pridom izkorišča vstajajoči nacizem. Ta se sicer začne marginalno in marionetno, z nepopularnimi akcijami uličnih pretepačev, vendar mu postopno uspe mobilizirati množice, ki so iz neznanih razlogov sposobne hipne amnezije in konvertiranja, ko se enkrat zagreje za idejo kritična masa, pride do verižne reakcije.

Roman spretno prehaja med različnimi jezikovnimi svetovi, prevod duhovito ponuja različne nianse nemščine z angleščino, hkrati pa že s svojo fragmentarnostjo ponuja občutek velemestnega vrveža in kaotičnosti. Da je vse tik prek kolapsom oziroma eksplozijo, v stanju pričakovanja, dekadence, brezizhodnosti, se sluti tudi v tempu in prelomih v romanu. Pri branju katerega se ne moramo izogniti vzporednicam z današnjostjo.