Eva Joly, Judith Perrignon: Oči Lire Kazan

Hobotnica

Z očmi Lire Kazan ni nič več. Potem ko ji batinaši ruskega oligarha vanje v Londonu brizgnejo kislino, potem ko to hrabro prenese in ozdravi, razen vida, ji domači svetujejo proteze v prejšnji barvi in z operacijo in nekaj patosa se ta zgodba tudi zaključi.

Škoda za patos ob koncu in kakšno sentimentalno epizodo vmes. Ker pokvari in žanrsko zameša pogumno zastavljeno zgodbo o podkupovanju in prepletenosti politike in plačnikov njenih storitev, bogatašev sumljivega izvora in še sumljivejših metod. Jolyjeva, preberemo na platnici, je političarka in preiskovalna sodnica, njena šampanjčna kolegica, sumimo psevdonim in prikrivanje, pa menda žanrska pisateljica, tako da so Oči dovolj zanimiv vpogled v delovanje korupcijske mreže, ki sega od bank na Ferskih in Kajmanskih otokih do nigerijskih prevar, prevar velikih prijateljev iz Nigerije, ki pretakajo naftne cekine. Zraven je kakšen biser iz oboroževalne industrije; zaradi tajne narave poslov je to zlata jama za vse, ki se radi nastavljajo dežku cekinov, ne glede na izvor in škodo, ki jo povzročijo.

Nigerijski šef komisije za preprečevanje korupcije, ruska raziskovalna novinarka iz naslova, ki ima še posebej pod drobnogledom rast in dvig moči možaka, ki je, prej fizikalec, začel z odkupovanjem delnic oziroma certifikatov pred ruskimi tovarnami, in francoski sodni pomočnik, ki samovoljno nadaljuje delo nadrejenega, potem ko tega zastrašijo z razkritjem prešuštva, so precej nenavadna trojka – izpostavljeni, vendar neustrašni. Na drugi strani Rusi z mafijskimi metodami, ferski pobijalci delfinov in bančniki po sili, predsednik vlade in njegovi koruptni ministri, razne agenture, ki poskrbijo, da pok škandalov, kadar gre za njihove ščitence iz gospodarske in še bolj politične elite, ni preveč odmeven. Tokrat spektakularno zmagajo prvi, ne zaradi skoraj fenomenalnega razkritja enega blizu zlobnežem, ki izroči ploščke s podatki in jih potem prepustijo medijem. Ti so v tem romanu precej brez moči, žrtve raznih nasmejanih odvetnikov in preračunljivih urednikov, naši zmagajo zaradi spletne objave, zaradi curljanja žvižgačevih podatkov po spletu. In se zatrese Versailles, potopijo Ferski otoki, da ne ostane kamen na kamnu, pridejo v nemilost nigerijski mafijozi, preoblečeni v politike pod zaščito Imperija.

Oči Lire Kazan spretno prepletejo različne pripovedne niti z vseh koncev sveta, zgodbi se poznajo predvsem očitno realne informacije o načinih pranja denarja in višini, do katere v politiki segajo podkupnine; do predsednikov vlad, nihče ni povsem čist, ko enkrat vstopi v politiko. Če ne vstopi vanjo že izključno s tem namenom.