SAZU in ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2

+ + + + +

Posodobljena in dopolnjena izdaja SSKJ iz let 1969–1991.

Za koliko se je v četrt stoletja spremenil slovenski jezik? 4521 novih besed je pet odstotkov starega korpusa, h kateremu pa je prišteti še množico besed, ki se jim je vmes spremenil pomen. Miška ni več le mali glodavec, temveč tudi računalniška naprava, komunist je bil v prvem SSKJ človek z ugledom, danes je tudi zmerljivka, tako kot na novo uveljavljani udbaš, tovariš iz naslovnega nagovora za gospoda se je ustalil pri sodrugu, k zelenemu pa zdaj pritiče še pomen ekologa. Slovar je ohranil tudi pojme, ki so samo še zgodovinski spomin, kot denimo samoupravljavec iz partijskih časov, res pa je, da tu ni dosleden, saj je izpustil v devetdesetih letih uveljavljeni puckizem. Čeravno je sistematično premislil partijsko terminologijo, pa ohranja besedno družino iz pojma belogardist, ki jo obeleži le kot stvarno oznako, čeravno se nobena vojaška enota niti vojak sam ni imenoval belogardist, to je bil le slabšalni izraz, ki ga je skovala KP.

Nove tehnologije in praktike so v jezik prinesle: tvitati, biseksualca in metroseksualca, ekotržnico in ekoturizem, snifati, mobing, e-mail in e-pošto, hardver, alkaidovca, džeka ter kajpak všečkati in smeška. Novi rod slovaropiscev opušča purizem in tako zapiše guglati in googlati. Posvoji tudi besedo frend, pri čemer pa se izkaže, kako zelo na Slovenskem umanjka slovar sinonimov oziroma »kulturni slovar«, ki bi antropološko in sociološko razmejil pomenska polja sinonimnih besed, se pravi med frendom in prijateljem. Vendar slovar ni le dom novega, temveč tudi bolj ali manj pozabljenih besed, kot so hreniti se, vršelo, zasova, samija, obgovoriti etc. SSKJ 2 je priročnejši od SSKJ, saj je izdan v dveh in ne v petih zvezkih, a to prednost plačuje z manjšo preglednostjo.

Vsekakor pa dragocena knjiga.