Marjan Dolgan et al.: Literarni atlas Ljubljane

Biografije slabe stoterice književnikov, ki so bivali in ustvarjali v Ljubljani, od Aškerca pa do Župančiča.

Spet en projekt, ki kot novo prodaja stokrat povedano? Nikakor, avtor je spisal zgodovino literarne preteklosti, ki jo bralec požira kot roman. Dolgan je z uporabo pozitivistične metode skozi desetletja zbiral fakte, ki so močnejši od domišljije. S kom je književnik drugoval, kako se je prebijal skozi šole, v katere kavarne je zahajal, kje vse je pustil otroke, kako so njegova dela sprejemali sodobniki, kam je potoval, kako se je udinjal oblasti ali pa bil preganjan od nje, še posebej komunistične, s kakšnim pogrebom so ga na koncu pospremili.

Torej nekaj sukusa. Ko so Cankarju uprizorili Kralja na Betajnovi, je pisatelj živčen sedel v sobi in pil pivo, obenem pa najel dijaka, ki mu je prišel po prvem dejanju poročat, kakšen je odziv publike. Cankar se je na hitro oblekel, odbrzel v gledališko ložo, iz katere se je že po naslednjem dejanju zahvaljeval občinstvu za viharen aplavz.

Pred koncem II. vojne so predstavniki književnikov prišli h Gradniku, da napiše odo, ki bi jo prebral ob osvoboditvi. Pesnik je spesnil Spev svobodi, toda partijski vrh je zaradi predvojnih zamer za slavnostnega poeta izbral Župančiča in ta je potem s svojo pesmijo pričakal osvoboditelje.

Literarni atlas, ki je v biografijo književnikov poleg njihovih del vštel še človeška veselja, socialne intrige, naravo osebnih kriz, vzpone in padce, pri čemer je avtor zajemal tako iz biografij, arhivov kot iz ustnih izročil pokojnikovih bližnjih in znancev.

Skratka, remek delo – knjiga leta.