Otroci dni: Eduardo Galeano

+ + + + +

Že ikona literature, uporništva in ekozofije tokrat prinaša koledarsko zgodovino sveta v 365 kapsulah.

Magični tekst: ko začneš, te pred pohodom do konca ne ustavi niti noč. Avtor polemizira s klasično pozornostjo zgodovinopisnih kronik.

Njegovi dogodki so drugače izbrani, njegov svet sega krepko pred Evrope in S. Amerike. 13. februarja (2008) je mehiški deček Miguel Lopez Rocha padel v reko Santiago, a umrl ni zaradi utopitve, temveč zavoljo zastrupitve; podjetja Avertis, Bayer, Nestle so reko prepojila z odplakami arzenika, žveplovodikove kisline, živega srebra, kroma etc. 21. junija (2001) je bila nogometna tekma med Genovo in Trevisom, za katerega je igral Nigerijec Omolade, ki je bil pogosta tarča rasističnih žvižgov: na ta dan je bilo vse tiho – drugih deset soigralcev je igralo tekmo s črno pobarvanimi obrazi. 17. januarja (1918) so boljševiki na procesu v Moskvi, ki ga je vodil Lunačarski, na smrt obsodili Boga. 16. decembra (2007) so strokovnjaki Svetovne banke popravili statistične podatke o kupni moči svetovnega prebivalstva; med drugim so odkrili napakico, da je revnih 500 milijonov več, kot so poprej ugotavljale statistike. 20. januarja (1585) so mehiški škofje prepovedali upodabljati kače na stenah cerkva, na slikah in oltarjih; pogani so kače častili. Galeanov koledar sega od Hamurabija, nabira dogodke, jih premišlja in pri tem izrisuje cinizem oblastnikov in še bolj usode, a tudi zgodovino izjemnih uporov in odporov, denimo v brazilskem mestecu, v katerem je diktator prepovedal poljubljanje v javnosti, meščani pa so se protestno zbrali in izvedli celodnevni poljubodrom … Knjiga, ki bralcu razpre pogled, saj ga iz njegove edinstvene vpetosti v dani režim napelje na misel, da ima vendar tovariša v svetovni zgodovini, iz katere lahko jemlje spoznanja in ideje, na katere poprej sploh ni pomislil.