Anton Komat: Potniki na ladji norcev – Umetnost preživetja

+ + + + +

Članki, ki jih je zadnjih nekaj let objavljal v reviji Jana, naposled v obliki knjige.

Komat je resda znan kot ekolog, čeravno razmišlja in deluje kot ekozof. Združuje namreč dva običajno ločena modusa bivanja: ekokritiko in ekobivanje, pri čemer mu uspeva podučevalno zveneči ekološki diskurz spremeniti v esejistično pisanje. Vendar to ni stvar retorične spretnosti avtorja, ampak posledica njegovega zanimanja za literaturo, filozofijo, zgodovino védenja in igrivosti življenja. Ekozof bo tako seveda opozarjal na sistematični rop in uničevanje narave, bentil in se angažiral v spopadih z vladami, župani in korporacijami, a po drugi strani bo tudi sebe predrugačil iz potrošniškega v simbiotskega človeka. Ta pa ni podoba namrgodenega asketa, temveč radoživo in šaljivo bitje, ki izhaja iz drugačne filozofije bivanja.

Denimo: zakaj bi hodil v fitnes in solarij, ko pa čilost in zagorelost pridobi z občasnim delom na vrtičku, kjer si za povrhu pridela še odlično zelenjavo? Tako mu ni treba po megamarketih izbirati produktov s čim manj E-ji, obenem pa ob pogledu na polne police lahko citira antičnega Diogenesa, ki si je na sprehodu po prepolni atenski tržnici brundal: »Glej, glej, koliko stvari, ki jih ne potrebujem.«

Knjiga torej, ki bralca ne vabi v kameno dobo, nasprotno, ponazarja mu vse dosežke modernosti, ki jih potem premišlja s skepso zdravega razuma, zraven pa mu nakazuje, kako se izmakniti vladajoči ideologiji potrošništva, kako si napolniti bivanje z zvedavostjo, domišljijo, ki konča v dejanjih, in z veseljem do druženja z neznanim.