Samo Rugelj: Izgubljeni bralec

+ + + +

Zbirka esejev o bralcu, knjigi, knjigarnah, kupovanju knjig, domačih knjižnicah, izdajanju knjig, honorarjih, bralnih navadah, verigah knjigarn, e-knjigi, malih založbah …

Knjižni založnik, avtor in predavatelj je pri empiričnem proučevanju bivanja knjige v sodobni Sloveniji prišel do trpkih spoznanj. Male založbe v povprečju prodajo manj kot 30 izvodov natisnjene knjige, ljudje, ki imajo nadpovprečno količino denarja, so podpovprečni kupci knjig, klasično elitno literaturo so v zbirki Sto romanov izdajali v deset tisoč izvodih, zbirka XX. stoletje je v devetdesetih letih krenila s tri tisoč izvodi, Moderne klasike pa danes izdajajo v 400 izvodih. Bolj ko narašča število izdanih knjig, bolj se krči količina medijskega prostora, namenjenega knjigam; med letoma 1993 in 2008 se je število časopisnih člankov, ki so povezani z literaturo, zmanjšalo za 40 odstotkov. Med temi, ki se ukvarjajo s knjigo, kot so avtorji, založniki, knjigarnarji in knjižničarji, imajo iz leta v leto slabše dohodke prav njeni kreatorji, kot so pisci. Vsaka dobra knjiga, ki jo samo preberete, ne pa tudi kupite, prispeva k temu, da se zmanjša možnost izida naslednje istovrstne knjige.

Kamorkoli se Rugelj ozre, povsod najdeva evidence, ki napovedujejo smrt bralca, toda drži ga iracionalna strast do knjig kot modusa vivendi, še več – kot načina preživetja.

Od kod? No, v resnici je prav racionalna, ko se opira na mednarodno raziskavo, ki je pokazala frapantno spoznanje: če vaši starši nimajo končane osnovne šole, a imate doma 500 knjig, boste v povprečju dosegli enako izobrazbo kot otroci fakultetno izobraženih staršev brez knjižnice!

Skratka, nepojmljivo čudo knjige, ki začne delovati že z golo eksistenco.