Zapisal Mohamed po Alahovih besedah: Koran

+ + + + +

Ocena: onkraj lestvice

Po prevodih iz angleščine in bosanščine tokrat prvič prevod iz »svetega jezika« arabščine.

Pisati recenzijo božje besede v smislu ocene sloga, prodornosti idej in konsekventnih izpeljav bi bilo deplasirano. Avtor, kot je Alah oziroma Mohamed kot njegov zapisovalec, se pač ni ukvarjal z vprašanjem, kako napisati popularno delo, ki bi v maniri 1001 noči pritegnilo čim več bralcev. Če torej Koran ni literatura, se zastavlja vprašanje, zakaj bi ga brali nemuslimani. Sploh, ker je za sodobnega Evropejca težko prehoden tekst.

Osrednja ideologija trenutne Evrope je multikulti, kar pa ne implicira le strpnosti do drugačnih, ki jih ne razumemo ali se z njimi ne strinjamo, ampak tudi minimalno empatijo. Ta pa se kaže v pripravljenosti pogledati v njihov mentalni svet, kot je Alahova beseda.

Poglejmo torej dva primera:

»O vi, ki verujete, borite se z neverniki v vaši bližini, naj občutijo vašo strogost!« (Sura 9, spev 123)

»Če kaznujete, naj bo vaša kazen enaka temu, kar vam je bilo storjeno, če pa potrpite, je to za potrpežljive še bolje. « (Sura 16, spev 126)

V isti knjigi tako najdemo diametralna zastavka, eden napeljuje k militantnosti, drugi k premišljeni modrosti.

Kdor razume islam kot izključni sinonim netolerantnosti, bo presenečen, če bo prebral:

»O, vi neverniki! Jaz ne častim tega, kar častite vi, in vi ne častite Tega, ki Ga častim jaz; jaz ne bom častil tega, kar častite vi, in vi ne boste častili Tega, ki Ga častim jaz! Vam vaša vera in meni moja vera!« (Sura 109)

Celo Siriza in zahteve po odpisu dolgov se lahko oprejo na sveto besedo:

»Allah bo uničil sadove obresti in povečal sadove miloščine, kajti Allah ne mara nobenega nehvaležnega grešnika.« (Sura 2, spev 276)

Knjiga, ki jo velja spoznati.