Goran Tribuson: Zgodovina pornografije

+ + + +

Pričakovanja in izpolnitev

Sredi sedemdesetih let je Srđan Karanović posnel serijo Na vrat na nos (Grlom u jagode), v kateri je prikazal odraščanje povojne generacije, njen prehod od ideologije v kapital in podjetništvo, predvsem pa, kako mladostni ideali in skoraj fanatične opredelitve, kadar gre recimo za glasbeni okus, z leti v stiku z realnostjo zvodenijo. Tribusonov obsežni roman je dobrih deset let pomlajena replika, adaptirana na odraščanje v manjšem hrvaškem mestecu.

Nekaj je skoraj identičnih epizod; skrivnostni sošolci in prijatelji, ki pobegnejo v tujino in so nasploh blazni švalerji in mučkaroši; pripovedovalec, ki se slej ko prej zatakne in mu ne uspe izpeljati vsega, kar si je namislil; tudi povsem pragmatične odločitve glede služb in postopen obračun s trdim govorom staršev, ki kot da se napihujejo z uradnimi parolami še takrat, ko vanje ne verjame (skoraj) nihče več.

Vse poteka v retrospektivi, na pogrebu enega od prijateljev se spominjajo izbranih dogodivščin, skoraj kolektivnih, in pornografija iz naslova je predvsem obupan poskus člana klape, da bi popisal, bolj v tistem stilu, kot se Borges norčuje iz kitajskih tipologij in kartografije, vse mogoče drže in pristope k pornografiji. Te je slej ko prej malo, razen seveda v osnovni tezi, da kolikor več je pornografije, toliko dolgočasnejša in odveč, samonamembna je politika; oče enega od vpletenih je namreč vrtel porniče za partijsko vrhuško in takrat je to še bil dogodek – in politika čisto zares bog in batina –, danes pa so prek nosilcev, DVD-jev in interneta porniči široko dostopni, a ravno zato zbanalizirani. Kot politika: stvar med stvarmi, roba na trgu, velike afere in kraje lanski sneg.

Tribuson zajaha dolg pripovedni val; od časov, ko je vse še zelo zideologizirano, do postopnega odpiranja, druščina ob kar najbrumnejših epizodah počasi odrašča in postaja pragmatična, utrujena, njeni ideali padajo in nadomeščajo jih bolj življenjske, praktične zadeve, zakoni, otroci, službe in izgube služb. Vse do trenutka, ko nekateri že prevzamejo zasebno pobudo in spregledajo, da bogastvo ne škodi in ni več sumljivo. Roman je spisan s široko mrežo vpletenih, samih prepričljivih likov, predvsem pa pokaže, kako se korak za korakom nekdanje vrednote obrnejo na glavo, to pa tako, da se zdi vsem vse samoumevno in normalno. Ker tisto prej demonizirajo.

Zgodovina pornografije je prikaz paradigmatskega preloma, po katerem se morajo posamezniki znajti v svetu z novimi zakonitostmi – in jim to, zaradi togosti, srednjeletne nefleksibilnosti in podobnega, ne uspe popolnoma. Kot ni nobeni generaciji pred njimi. In nobeni ne bo; kvečjemu kakšnemu posamezniku na robu legalnega – iz takšne so snovi te sanje.