Jože Vogrinc: Transverzala: fragmenti historičnega materializma

+ + + +

Kratke študije skozi branje knjig.

Zakaj beremo? V smislu ležernosti, bodisi da se kratkočasimo, bodisi zabijamo čas, v stremljenju po vednosti, ko iz knjig srkamo znanje, prebrane misli posvojimo in potem iz njih kujemo svoje tekste, ali pa kot ideje, o katerih potem pripovedujemo ali z njimi zabavamo oziroma jih jemljemo kot akademski material za kritične razprave.

In zakaj pišemo? Da bi pritegnili bralca, da bi mu razložili, s čim ga slogani ujamejo in pretentajo, ali pa, da bi mu prebrane knjige predstavili tako, da bi še sam segel po njih. Vogrinc je radikalen, ne sledi ne enemu ne drugemu principu. Ko bere, misli metode avtorjev, z njimi polemizira, jih nadgrajuje, nikoli pa ne zapade v navdušenje, kaj šele v sledenje. Enako stori, ko piše. Moderni filozofi nastopajo v gledališčih in za teme jemljejo filmske uspešnice in medijske utrinke ter si s tem poceni kupijo poslušalca, ki mu ni treba vedeti nič, da jih lahko posluša in se prepusti fascinantnim izpeljavam. Vogrinc je tu pisanje prignal v antipod tržne publicistike, njegov bralec namreč ne more več uživati v branju, saj ga avtor nikamor ne pelje. Preprosto ga ustavi po odstavku ali dveh. Torej smrt bralca? Dobesedno, edini način potovanja skozi tekst je preobrat iz branja v premišljevanje. Namesto vsebine postanejo pomembnejši sami postopki in okviri mišljenja ter mogoče izpeljave. A prebiranje teh fragmentov prinaša rešpekt do humanistike, saj pisec vseskozi demonstrira, kako prodorno branje ne nastaja iz nič, ampak je mogoče šele na osnovi zajetnega korpusa prebrane literature iz sociologije, antropologije, etnologije, zgodovine, filozofije etc., kjer se znanje ne kopiči v množici podatkov in evidenc, temveč v sposobnosti vsakič na novo misliti tekst, podobo ali ideologijo, ki določa zorni kot opazovanja.