Janko Veber

»Prižgal se nam je alarm«

Zakaj ste pravzaprav naročili analizo tveganj prodaje Telekoma?

Ko sem postal minister, sem obiskal vse oddelke, med drugim tudi upravo za zaščito in reševanje. Tam so mi predstavili tudi svoj projekt »e-call«. Gre za sistem avtomatskega nujnega klica iz avtomobila ob nesreči. Ob tem se je pojavilo vprašanje, kako bo ta sistem deloval v primeru prodaje državnega deleža v Telekomu, ki bi moral zato nadgraditi svoje omrežje. Zaposleni so mi takoj povedali, da izkušnje v drugih državah, ki so se popolnoma umaknile iz telekomov, niso dobre. Spraševali so se, ali bi bilo v tem primeru ta sistem sploh mogoče uvesti, ker izključno zasebni lastniki niso zainteresirani za takšna vlaganja. To je bil eden izmed motivov in zato sem se dogovoril, da pripravijo analizo tveganj.

Ste lahko konkretnejši: kje bi lahko prišlo do zapletov? Ta storitev teče prek Telekomovega mobilnega omrežja, saj Deutsche Telekom ne bo odmontiral baznih postaj.

Problem je v tem, ker zelo verjetno morebitni tuji lastnik ne bo zainteresiran, da se tak klic vpelje, saj bi šlo za dodatno nalogo. Izkušnje na Hrvaškem, kjer so Telekom prodali podjetju Deutsche Telekom, kažejo, da so tudi številko 112 uvedli z velikim zamikom ravno zaradi tega, ker je prišel nov lastnik. To je realen problem. Zdaj smo pred odločitvijo, da naš sistem posodobimo, vložimo vanj nova sredstva, ne vemo pa, ali se bo novi lastnik Telekoma s tem strinjal. Skratka, tedaj sem se odločil, da je treba pripraviti analizo, da je treba odpreti to razpravo tudi na vladni ravni. Še posebej zato, ker s Slovenskim državnim holdingom (SDH), ki zdaj Telekom prodaja, ne moremo komunicirati.

»Sam si ne znam predstavljati, da bi prihajalo do takšnih izpadov v Sloveniji, recimo pri številki 112, ko je kdo v osebni stiski ali življenjski nevarnosti.«

Potem ste novembra za vlado pripravili omenjeno analizo. Zakaj vlada o tem ni razpravljala?

Gradivo sem poslal vladi, nato pa sem se sestal še s predsednikom vlade, ki se je odločil, da gradivo še dopolnimo.

Do kdaj in zakaj?

Zgodba se je nadaljevala, ko je na dnevni red vladne seje prišlo gradivo ministrstva za finance, v katerem so bile obravnavane posamezne odprodaje državnih deležev. Bral sem poglavje o Telekomu in v njem zasledil, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prodajalcu, torej SDH, posredovalo predlog nefinančnih zavez kupca. Šolsko ministrstvo sem vprašal, ali te zaveze vključujejo oziroma ali se nanašajo tudi na zagotavljanje storitev in vloge Telekoma na področju nacionalne varnosti. A žal tega odgovora nikoli nisem dobil.

Ali ste poleg te, pisne analize naročili še kakšno? Dejali ste, da vam je o tveganjih pri prodaji Telekoma ustno poročal tudi vodja obveščevalno-varnostne službe (OVS)?

Ne, mi smo pripravili le en dokument, eno informacijo za vlado, ki je nastala na podlagi analize v upravi za zaščito in reševanje. To analizo je dopolnila služba za informatiko in telekomunikacije. Svoje pa mi je ustno povedal tudi direktor obveščevalno-varnostne službe, ko so tudi oni obdelali svoj vidik. Obstaja torej samo en dokument. Ker je predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami Matej Tonin še naprej govoril o dveh analizah, pa o tem, da se gremo na obrambnem ministrstvu neke skrivalnice, sam nisem stopnje tajnosti umaknil le z osnovnega dokumenta, ampak tudi z delovnega gradiva, ki ni uradni dokument.

Torej zaposleni na OVS niso bili presenečeni nad tem, kar ste jim naročili? In se niso celo nelagodno počutili, ker so se morali ukvarjati z vprašanjem, ki bi naj bilo zunaj njihove pristojnosti?

Ne, ravno nasprotno. Res sem bil presenečen nad tem, kar je začel govoriti gospod Tonin. Sam sem pristojne organizacijske enote ministrstva prosil, naj mi pripravijo pregled posledic za posamezna področja. Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo z omrežjem, ki je za nas ključno. In to zato, ker sem odgovoren, da na področju obrambe zagotavljam neodvisen informacijski sistem in zanesljiv sistem zaščite in reševanja.

In seveda ste prepričani, da pri tem niste zlorabili zakonodaje.

Ne, ker nismo posegali po preiskovalnih metodah, ampak sem želel dobiti odgovore od ljudi znotraj ministrstva, ki vsakodnevno uporabljajo te tehnologije.

Kaj pa vsebina, ste bili presenečeni nad odgovori, ki ste jih dobili?

Da. Ko so me recimo na upravi za zaščito in reševanje seznanili, kakšna tveganja s seboj prinašajo novejše komunikacijske tehnologije, ki so nezanesljive in lahke tarče kibernetskih napadov, mi je postalo jasno, da bi se nam tukaj moral prižgati alarm. Ravno tako sem bil obveščen o tem, da je po prodaji telekomov na Hrvaškem in v Makedoniji prišlo do inflacije izpadov omrežja. Omrežja zaradi rezanja stroškov enostavno ne delujejo enako dobro in sam si ne znam predstavljati, da bi prihajalo do takšnih izpadov v Sloveniji, recimo pri številki 112, ko je kdo v osebni stiski ali življenjski nevarnosti. Isto velja za primer obveščevalno-varnostne službe. Skupaj s Telekomom smo razvili infranet, sistem tehničnega varovanja, ta povezuje naše objekte, ki jih neposredno nadzira tudi obveščevalna služba. Lahko se zgodi, da ne bomo več mogli izvajati učinkovitega nadzora nad objekti. S tem pa je ogrožen sistem varovanja v vojski in na ministrstvu za obrambo.

V analizi tveganj lahko med drugim tudi preberemo: »V primeru prodaje bi prišlo do velike izpostavljenosti tajnih podatkov, ki se pridobivajo prek posebnih oblik.« Lahko to pojasnite?

Ko zaznamo, da želi kdo pridobivati informacije o delovanju obrambnega sistema, se lahko odločimo za posebne oblike preiskovanja. To pomeni, da meni obveščevalna služba OVS pisno pojasni razloge, zaradi katerih želijo izvesti nadzor. Jaz izdam soglasje, nato mora soglašati še vrhovno sodišče in potem mora takšno odločbo Telekom izvršiti. Eno od vprašanj, na katero še nimam odgovora, je, ali nam bo novi lastnik omogočil takšen nadzor. Smo prepričani? In drugič, ali ste res prepričani, da tuj operater takšnih, zelo občutljivih informacij ne bo predal še komu drugemu?

»Ali nam bo novi lastnik omogočil takšen nadzor? Ali ste res prepričani, da tuj operater takšnih, zelo občutljivih informacij ne bo predal še komu drugemu?«

Skratka, če bo novi lastnik infrastrukture tuje podjetje, vi ne boste mogli nadzorovati agentov tujih obveščevalnih služb?

Recimo. A tukaj so še druga tveganja. Pričakujemo lahko opuščanje vzdrževanja analognih povezav, ki so dražja, za nas pa so izjemno pomembna, ker so varna. In ki so običajno pripeljana do odročnih območij, ki niso tržno zanimiva, za nas pa vitalnega pomena.

Po sestanku s predsednikom vlade ste ta teden dejali, da je interes obeh, da se vsa vprašanja razčistijo, tudi ali je ogrožena varnost države. Ste ta vprašanja že razčistili?

Ne še. Tema pogovora so bili zgolj očitki Tonina, češ da smo prekoračili pooblastila in da smo se vmešali v civilno področje. Razčiščevala sva pravni vidik, če tako rečem, nisva pa se na tem srečanju pogovarjala o vsebini. Torej o tem, ali se bo varnostni položaj naše države v primeru umika države iz Telekoma poslabšal. Upam, da bo ta razprava sledila v nadaljevanju.

Poleg tega ste predlagali sestanek vseh, ki jih varnostno področje zadeva, torej tudi notranjega ministrstva, predsednika vlade, vas, vodij obveščevalnih služb. Kdaj bo prišlo do tega sestanka?

Ko bo prišlo do razprave v vladi, imam pripravljen predlog sklepa, na podlagi katerega bi se s tem gradivom seznanil tudi svet za nacionalno varnost.

V prejšnjem mandatu ste kot poslanec glasovali proti privatizaciji 15 podjetij. Kaže, da svojega mnenja niste spremenili.

Ne, kot veste, sem v parlamentu že tedaj opozarjal, da je prodaja Telekoma nacionalna izdaja. Med drugim tudi zaradi nacionalne varnosti. Tisti sklep o privatizaciji je bil slabo pripravljen. Nesprejemljivo je, da pride kdo v parlament s seznamom 15 podjetij in izenači Gospodarsko razstavišče s Telekomom. Vse od tedaj tudi nismo opravili še nobene analize. Danes kot minister za obrambo ne morem več problematizirati postopka prodaje, za katerega sta odgovorni ministrstvo za finance in ministrstvo gospodarstvo. Sem pa odgovoren za stabilno in varno delovanje omrežja, od katerega je odvisna varnost te države.