David Lodge: Na drugem mestu

Totalna izmenjava

Zdaj, ko so naenkrat vsi strokovnjaki za akademsko sfero, za ta pokvarjeni sad že itak skvarjenega in do vere neprijaznega intelektualizma, je Lodge kar prava izbira. V času postističnega buma je spisal trdo teoretično o metafori in metonimiji v sočasnem pisanju, vendar teoretski bitumen v prozi ni zadušil naracije in njegova trilogija (prej smo prebrali že Lepo službo in Majhen svet) združuje vse: ozaveščenost in domišljijo, poznavanje in humor.

Podnaslov Zgodba o dveh kampusih seveda namiguje na Dickensa, čeprav je predmet poznavanja obeh Austenova; dva strokovnjaka za literaturo za pol leta zamenjajo, čemur rečejo tisti, ki to gledajo od znotraj, izmenjava. Eden gre iz Anglije v ZDA in drugi obratno, kar je dober model za primerjavo dveh akademskih okolij. Zamenjava je totalna. Kot bi Lodge hotel potrditi tisto pozitivistično in Comtovo o determinizmu in vplivu okolja: razlika med usmrajenim smogastim in neprijetnim angleškim mestecem, čeprav ga tam tudi žurajo, samo mimo vednosti akademikov, ter veličastno združitvijo narave in tehnologije ob pacifiškem zalivu, krepak curek denarjev sponzorjev in podobne stvari do obisti spremenijo oba v predsodke namočena profesorja. Tako zelo, da poleg bivališč zamenjata tudi partnerici, družini in nazadnje vsi štirje na kupu v skladu z avtorsko samovoljo obtičijo nes-končno zavozlani v odnos.

Vse je obsojeno na komedijo. ProtoErazem iz leta 1975 z vsemi aporijami časa. In širše. Punce iz ZDA, ki hodijo delat splave, tam namreč gospoduje guverner in nekdanji filmski zvezdnik Ronald Duck in narodna garda s solzivcem, nemiri vseh vrst, državljanske pobude in zvezdniški sistem. Na angleški strani pa sramežljiv puritanizem, neambicioznost akademske sfere, nori in še od druge vojne načeti predstojniki; to so meje Lodgeevega igrišča. Sicer pa je ena sama driblarija s svojimi pravili na obeh straneh, razlika med ragbijem in ameriškim nogometom z akademskimi sredstvi. Spretno, žanrsko zmešano in z odprtim koncem, kar vse je zahteval čas nastanka, danes pa smo morda malo nasičeni.

Lodgeu uspe konfrontirati dva svetova skozi delovanje in učinek univerz. Kot je v Lepi službi nasproti znanosti postavil gospodarstvo in preizprašal delovanje njunega mešanja na primeru dveh reprezentantov iz vsake od ekip, tudi tam duhovito in z globinskim vpogledom v zagate izobraževanja in proizvodnje. Lodge v mešani tehniki sooča svetove, enkrat je to poglavje iz dinamičnega pisemskega romana, drugič scenarij in tretjič golo, humorno nizanje oglasov, časopisnih člankov, izmišljenih in seveda ravno zato še toliko resničnejših.