Igor Omerza: Veliki in dolgi pohod Nove revije

Med letoma 1980 in 1989.

Avtor je na podlagi udbovskih dokumentov restavriral spopad partijskih oblasti z legendarno revijo. Zgodovina se je pod starim režimom spreminjala po milimetrih. Od pobude skupine 60 intelektualcev pa do začetka izhajanja Nove revije sta minili dve leti. Politična gesta, ko so državljani od komunistične oblasti nekaj neposredno in artikulirano zahtevali, je bila malodane napad na državno ureditev. Tako Omerza sledi v drobovje aparata, ki je ob posameznih člankih skliceval partijske sestanke, naročal analizo protidržavnega pisanja, odstavljal urednike, na tiskovnih konferencah obračunaval s pisci drugačnih pogledov, dajal direktive javnim tožilcem, naj za božjo voljo vendar najdejo kaj kaznivega, pa seveda vsejugoslovanskega in vojaškega napadanja na novorevijaše.

Z zgodovinske distance gledano je to obdobje manične obsedenosti z iskanjem in preganjanjem tekstov, ki so nastajali mimo uradnih direktiv. A obenem tudi razvite dobe slovenskega komunizma, ki je opustil neposredno nasilje ter prešel v dvojno igro, ki jo uteleša reakcija člana državnega predsedstva Staneta Dolanca, ko je zahtevo federalnega tožilca, da je treba Novo revijo zaradi 57. št. kazensko preganjati, za šest mesecev spravil v predal, ne da bi nanjo odgovoril in jo predstavil ostalemu predsedstvu. Vendar tega širšega konteksta, na jugoslovanski ravni: sočasni vzpon Miloševića, memorandum SANU in restrukturiranje ZKJ, na slovenski ravni pa: Mladinino, Katedrino et al. razbijanje tabujev, korakanje v emancipacijo z ZSMS, avtor ne obdeluje. Se je pač odločil za koherentno analizo enega izmed fragmentov, kot je režimsko preganjanje Nove revije, h kateremu pridaja tudi momente animoznosti odnosa Mladina vs Nova revija, ki pa ga ne tematizira.

Kakorkoli že, delo je zgled poglobljene arhivske analize segmenta turbulentne preteklosti.