Hrvoje Klasić: Jugoslavija in svet leta 1968

+ + +

Hrvaški zgodovinar o turbulentem letu, ki so ga zaznamovali študentske demonstracije in sovjetski vojaški poseg na Češkoslovaškem.

Avtor je natančno rekonstruiral duh časa, protislovnost gospodarskih reform v Jugoslaviji, posebno pozornost pa je namenil filozofski reviji Praxis in korčulski šoli, študentskim časopisom v Beogradu (Student je imel naklado 120.000 izvodov!), pogumu in ostri misli skupine profesorjev beograjske in zagrebške univerze in kajpak študentskim zasedbam fakultet. Ljubljana je odigrala le stransko vlogo, pretkani Stane Dolanc je študentsko gibanje pacifiziral z »off the record« informacijo, da bo v Slovenijo vkorakala srbska vojska.

A zanimivejši od teh danosti je bil Tito. Igral je dvojno vlogo: na televiziji je podprl študente, na partijskih sejah pa jih je napadal kot sovražne sile. Po koncu demonstracij je režim izvedel počasne čistke na univerzah. Klasnić vseskozi smiselno prinaša podatke o zahodnih kreditih, ki pa jih ne tematizira. Celo tam, ko ima sklepe na dlani, se jih ustraši. Ko Brežnjev intervenira v Pragi, Tito in njegov režim obsodita intervencijo. In se s tem zadovolji, ne da bi se povprašal o novi dvojni igri Tita. Spopad z vzhodnim blokom je na ravni izjav in medijev očiten, toda od nikoder nadaljnjih dejanj. Nasprotno, že leta 1969 podpišejo nove gospodarske pogodbe in sovjetski zunanji minister obišče Tita, kar pisec zabeleži kot njegovo simbolno zmago. Ne postavi pa si vprašanja, ali verbalni spopad ni bil odigran. Leta 1968 Jugoslavija, ki razglaša, da pričakuje napad vzhodnega bloka, dobi obsežne ameriške in britanske kredite. Prefinjena strategija spopada s Sovjetsko zvezo, medtem pa Tito redno obiskuje Brežnjeva, ki mu leta 1972 celo ponudi pomoč pri odstavitvi liberalizma na Hrvaškem, Sloveniji in Srbiji.

Knjiga, katere najboljši del so nakazana vprašanja, ki pa se jih sama ne loti.