Jeremy Rifkin: Družba ničelnih mejnih stroškov

+ + + + +

Ameriški ekonomist, ki je svetoval zadnjim trem predsednikom evropske komisije, Sarkozyju, Merklovi, Janši, kitajski premier Xi pa je misli iz njegovih knjig vključil v plan za naslednjo petletko.

A Rifkin ni gradil kariere kot svetovalec multinacionalkam, ampak kot okoljski aktivist, ki na ekonomijo zre skozi perspektivo družbe, zgodovine in ekologije. Njegovo izhodišče ni iskanje megadobičkov, je proučevanje ekonomskih sistemov, ki segajo onkraj kapitalizma. Je proučevalec družbe, zato opazi protislovje in trende, ki jih biznis ekonomisti odmislijo. Denimo fenomen, da tehnologija izriva delavce: v ZDA na primer se je proizvodnja med letoma 1997 in 2005 povečala za 60 odstotkov, zaradi robotizacije pa je bilo zaposlenih štiri milijone manj delavcev, potem podjetja, ki so obrate selila v dežele nizko plačanih rok, a jih zdaj preseljujejo nazaj v matične države v avtomatizirane hale. Ni utopist, ki bi vzklikal komunizmu, temveč iskalec trendov. Internet in ekonomija souporabe sta vzvoda, ki v temeljih spreminjata svet. Ne le potovanja a la »couchsurfing«, pač pa souporaba vrtičkov, igrač, celo radikalni korak zdravljenja, kjer bolnik svetuje bolniku, in seveda souporaba avtomobilov. Pri tem kajpak stopi na področja ekozofije, lokalnega pridelovanja hrane in izdelovanja predmetov s 3D-tiskalniki; na Nizozemskem je inovator pričel izdelovati pohištvo iz plastičnih materialov, pridobljenih iz starih hladilnikov.

Na pohodu je torej nova ekonomija ekonoskupnosti, ki jo poganja želja po skupni rabi in povezovanju z drugimi. Doba buržoazije je prinesla pravico in veselje do zasebnosti, zdaj je na vidiku revolucionarni obrat užitka v dostopanju do drugih.