Henry David Thoreau: Walden: življenje v gozdu

Prevod knjige, ki jo je leta 1854 izdal ameriški pisatelj, ekolog, filozof ter akter državljanske nepokorščine.

Kaj narediti, če te država duši z davki, s plačo pa komaj plačaš stanovanje in strežeš dnevnim nakupom? Kje najdeš uteho in preobrneš smisel življenja?

Sredi Stalinovega terorja, piše Kapuściński v Imperiju, je neki ruski kmet naložil na voz družino in imetje ter skupaj z živino krenil tako daleč v Sibirijo, da ga ni nikoli več doseglo sovjetsko oko. Thoreau je slabo stoletje pred tem ubežal pred davkarji in duhom potrošništva v mogočni gozd pri jezeru Walden. Stesal si je hišo, posejal žito, nabiral gozdne sadeže, lovil ribe in svizce ter prehranske presežke zamenjeval za riž in še nekaj malega prihranil. Bil je torej samozadosten in imel obilo časa. Znance, ki so mu tarnali zaradi draginje, je vabil: če hočete bolje živeti, si postavite hišo v divjini; ne pijem kave, čaja, mleka, ne jem masla in mesa, zato mi ni treba delati, da to kupim, in ker ne delam veliko, mi ni treba veliko jesti. Thoreau smisla seveda ni videl v prehranjevanju – sredi gozda je prebiral Homerja in antične filozofe v izvirni grščini, opazoval naravo, bil gostitelj popotnikom in pisal. A življenja ni končal kot puščavnik, temveč se je po poldrugem letu vrnil v civilizacijo. Svoj socialni eksperiment je opisal v knjigi, nato pa predaval o ekologiji, predvsem pa predstavljal praktične oblike civilne nepokorščine. Njegova poanta je bila, da svoboda izhaja iz življenjskega sloga: imejte radi svoje življenje, naj bo še tako siromašno. Tu kakopak ni mislil na vdanost mezdnega delavca, temveč na posameznika, ki je prost reklam, obsedenosti s časniškimi vestmi, turističnega stremljenja, ki torej ume sam ustvarjati vsebine svojega bivanja.

Naj si bo sredi divjine ali velemesta.