Planet samskih

Pravzaprav romantična komedija.

Tomek (Maciej Stuhr), ošabni, mizantropski, osamljeni voditelj razvpitega TV-šova (à la Jerry Springer), v nekem baru naleti na Anjo (Agnieszka Więdłocha), samsko in osamljeno učiteljico klavirja, ki je prišla na spletni zmenek. Ker njenega anonimnega snubca ni na spregled, ji Tomek – kot da bi videl Lom valov – predlaga kupčijo: hodi na spletne zmenke, o katerih mi potem poročaj! Jasno, Tomek s tem dobi resničnostni “človeški material”, iz katerega se lahko prostaško norčuje. Kot je rekel Freud: “Zaljubljena oseba je ponižana.”

Toda Anjina prijateljica, prijateljičin mož, njuna hči, anonimni snubec in številne spletne nerode poskrbijo, da se v boj za definicijo “prave” ljubezni vključijo vsi aspekti ljubezni – poniževanje, samoponiževanje, sram, ljubosumje, narcizem, pavlovska slina, spodletelost, prerokba, ki se uresničuje sama od sebe, ponavljanje, predstava, statistika, digitalna grimasa, mazohizem, ples v maskah, igra moči, delo, ekonomsko dejanje, uživanje dobička, komercializacija fantazij, askeza, celo užitek v odpovedi užitku. Snemati moramo filme, da bi lahko o ljubezni povedali kaj smiselnega. Že izraz romantična komedija pove, da je ljubezen nekaj komičnega, smešnega – nekaj, kar te osmeši. Princ na belem konju? Zlezite na belega konja in v oklep, če hočete občutiti, kako ponižujoča je “prava” ljubezen. Vleče vas po tleh – sredi ulice, po blatu romantike. Inter faeces et urinam nascimur. Ljubezen je bolj nadaljevanje kot original.

Mitja Okorn bi lahko posnel nadaljevanje svojega velehita Pisma sv. Nikolaju, pa ga ni. Raje je posnel Planet samskih, ki pa kljub temu izgleda kot nadaljevanje Pisem sv. Nikolaju, toda v smislu, kot je bil Boter 2 nadaljevanje Botra – ali pa v smislu, kot je bil Osmi potnik 2 nadaljevanje Osmega potnika. Nadaljevanja, ki ne padejo pod raven originala, so redka. Če hočeš posneti dobro nadaljevanje, ga moraš snemati tako, kot da je original. Ergo: če bi Okorn posnel direktno nadaljevanje Pisem sv. Nikolaju, ne bi posnel tako dobrega nadaljevanja Pisem sv. Nikolaju. Če hoče triler vžgati, mora počasi goreti – spomnite se le Fincherjevega Zodiaka. Kar velja tudi za romantično komedijo: če hoče vžgati, potem mora počasi goreti. Spomnite se le britanskih romantičnih komedij Pravzaprav ljubezen, Štiri poroke in pogreb in Notting Hill. In Planet samskih gori počasi. V vse smeri. Okorn jemlje vsako situacijo kot film zase, kar pa ne preseneča: iz romantičnih komedij je – podobno kot Tarantino iz trilerjev in vesternov – pobral ključne, usodne, najboljše situacije ter jih potem predelal in sublimiral v svoje minifilme. Kot je rekel Aristotel: trik dobre tragedije je v dobrem posnemanju mitov. Kar velja tudi za romantično komedijo.