Umetnost potegavščine

za

Joey Skaggs je spal tu!

Ko je oni slovenski geek pred leti sporočil, da je v Braziliji postal svetovni prvak v računalništvu, so slovenski mediji to navdušeno kupili – niti preverili niso, če je svetovno prvenstvo sploh bilo. Ko se je izkazalo, da si je mali vse izmislil, so ga mediji razglasili za goljufa.

S Havajev se je oglasil Joey Skaggs, ki mu je hotel pomagati, misleč, da je mali dobro nategnil slovenske medije, toda ko je ugotovil, da se je mali pri tem finančno okoristil, se je naglo umaknil. Edini dobiček, ki ga lahko ima nategovalec medijev, je, da nategne medije. To je vse. Skaggs, veliki nategovalec medijev, je sicer nasedel drugemu nategovalcu, toda “nečastni” nateg je dejansko le potrdil predpostavke vseh Skaggsovih nategov: da so mediji lenobni in naivni, da ničesar ne preverjajo, da jih zlahka nategneš in da so vodljivi. Skaggs je v svoji dolgi karieri nastopal kot izumitelj računalniškega programa, ki odpravlja potrebo po sodiščih in porotah, saj sam izračuna, kdo je kriv in kdo nedolžen, kot vedeževalski odvetnik, kot vodja posebne “shujševalne” enote (Fat Squad), ki debeluhom fizično preprečuje, da bi jedli (ko hočejo do hladilnika, jih zbijejo in uklenejo ipd.), kot doktor, ki s ščurki zdravi vse bolezni (virusi izginejo!), kot podjetnik, ki odkupuje pse in jih predeluje v hrano za izvoz na azijske trge, kot odkupovalec skalpov (ki da jih presaja plešastim), kot direktor klinike, ki ljudi spravi komo, s čimer jim omogoči “sanjske počitnice” (ja, spijo in sanjajo), in kakopak kot lastnik bordela za pse, v katerem lahko lastnik psa s šampanjcem v roki gleda, kako njegov ljubljenec uživa v fuku stoletja. Jasno, vsi največji ameriški mediji – televizije in časopisi – so nasedli njegovim nategom, njegovim malim teatrom. Dokumentarec, ki ga je o bordelu za pse posnela TV-mreža WABC, je bil nominiran celo za nagrado Emmy. Skaggsovi nategi, ki jih zdaj dokumentira Umetnost potegavščine, so opozorili, da mediji niso resničnost. Še huje: fakti, ki jih predstavljajo mediji, so običajno le fikcije. Toda mediji Skaggsa zdaj, v času, ko hočejo vsi le še “zgodbe”, ne potrebujejo več, saj sami opravljajo njegovo delo – “zgodbe”, ki jih gledamo in beremo, itak izgledajo kot Skaggsovi performansi, ljudje pa hočejo, da jih nategnejo.

(prihaja v Kino Šiška)