Bata Živojinović

Bata Živojinović je bil kakopak premlad, da bi bil v partizanih, toda zdelo se je, ko da je sam premagal tretji rajh in dobil II. svetovno vojno.

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja namreč ni bilo partizanskega filma brez Batka – in v vsakem je pobil več nacistov, kot jih je dejansko bilo. V dokumentarcu Cinema Komunisto je rekel: »Igral sem v filmih, v katerih sem od začetka do konca samo pobijal Nemce in nič drugega. Hitlerjeve zadnje besede so bile: Ubijte Bato Živojinovića!« Jasno: »Pretiravali smo.« Toda ljudje se tega pretiravanja niso nikoli naveličali. Batko, ki partizana ni igral le v slovenskih filmih (Lažnivka, Povest o dobrih ljudeh, Hudodelci, Amir – šerif iz Nurića), je bil originalni jugoslovanski superjunak. So prihajali nacisti in fašisti? Batko je to uredil. So prihajali ustaši in četniki? Batko je tudi to uredil. Ni bilo igralca, ki bi igral v toliko jugoslovanskih filmih – leta 1981 je igral v enajstih! In ni bilo jugoslovanskega igralca, ki bi igral v toliko klasikah. Partizanski spektakli, ki jih je pilotiral (Kozara, Bitka na Neretvi, Sutjeska, Most, Diverzanti, Bombaša, Valter brani Sarajevo, Hajka ipd.), pa so bili itak lepilo, ki je skupaj držalo Jugoslavijo. Ko so nehali snemati te filme, je bilo z Jugoslavijo konec. Če Jugoslavije ni mogel rešiti Batko, potem ji res ni bilo pomoči.