10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kultura
Vincijev selfie
Od Babice do najboljših treh minut v zgodovini slovenskega filma.
© Uroš Abram
Pred petindvajsetimi leti je Vinci Vogue Anžlovar zrežiral komedijo Babica gre na jug. Posnel jo je z japonskim denarjem, ki sta ga s snemalcem Petrom Bratušo dvignila v neki celovški banki. Babica, danes kult, je bila prvi film samostojne Slovenije. Prvi hit samostojne Slovenije. In prvi mit samostojne Slovenije. David, glavni junak tega road movieja, sicer Vincijev alter ego (“Kdo pa je to – slovenski Dustin Hoffman,” je renčal Boštjan Hladnik, ko je gledal Bojana Emeršiča), nekje vmes omeni, da je “poln nekih talentov,” toda manjka mu prav talent, ki je Vincija naredil in odnaredil – talent za pritegovanje pozornosti. Talent za slavo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.