Aleš Berger: Povzetki

+ + + + +

Spominski drobci.

Kot književni urednik je tri desetletja izbiral, kateri izmed svetovnih literatov bo v prevodu prišel med slovenske bralce, vmes prevajal knjige, pisal gledališke kritike in napisal pol ducata knjig. Kaj bomo torej prebrali v dnevniških zabeležkah?

V njih ne razkriva ozadij zgodovinskih in prelomnih dogodkov, pač pa obuja izgubljeni čas in izumrle navade. Najsi bodo razglednice, ki se jih je človek razveselil, stacionarni telefon z vsemi številkami, ki jih je znal še na pamet, iniciacijski svet vžigalic, šarm malih kolodvorov, zbiranje znamk, dobri stari knjižni slovarji, ki imajo prednost pred e-brati, saj v njih najdeš celo to, česar ne iščeš, redni tarok večeri s sošolci iz otroštva … Nostalgija? Ne, avtor je preveč vraščen v sedanjost, saj skrbno beleži letni saldo svojih aktivnosti: število obiskanih filmskih predstav, teatrov, napisanih člankov, kupljenih in prebranih knjig, izdanih knjižnih prevodov, z biciklom prevoženih kilometrov, pohodov, obiskov v krčmah. A starosvetnež ne konstatira, raje ima sarkazem. Legendarni Arsen Dedić se je šalil na svoj račun v primerjavi z modernimi zvezdniki, ki služijo, ko prepevajo na porokah in gostijah, rekoč: »Jaz bi lahko nastopal samo na … ločitvah.« Berger svojsko: »Nemalokrat na pokopališču za hip srečam tistega, na čigar grob sem ravno namenjen.« In spet drugod kot bralec oglasnega plakata v Parizu osemdesetih: »V naši veleblagovnici srečate moške, ki so prišli kupit kremo za britje, odšli pa bodo z igračami, da jih bodo dali otrokom, ki jih bodo naredili z žensko, ki je še niso spoznali.«

Prevajalec, ki je nekoč v slovenščino prestavil znamenito Queneaujevo delo Cica v metroju, je zdaj kot književnik vaje v slogu izrisal v edinstveni – bergerjanski slog esejističnih kapsul.