Nedokončana zgodba

Fotograf Matic Zorman je februarja letos prejel prvo nagrado v kategoriji Ljudje natečaja World Press Photo, neodvisne in najuglednejše fundacije na področju dokumentarne fotografije na svetu. Zorman je žirijo prepričal s fotografijo, na kateri je obraz begunske deklice, ki ji med čakanjem na registracijo obraz prekriva polivinilasta pelerina.

Zorman je deklico fotografiral 7. oktobra lani v Preševem v Srbiji, blizu meje z Makedonijo, v begunskem registracijskem centru. Zgodba fotografije Čakajoč na popis, ki po Zormanovih besedah simbolizira dušenje begunk in beguncev na poti v države EU, pa ni končana. Fotograf zdaj, slabo leto zatem, ko je s fotoaparatom ujel dekličin pogled, skuša zgodbo nadaljevati. Na svojem blogu je namreč objavil poziv vsem, ki bi deklico morda poznali, da mu pomagajo navezati stik.

Ko je posnel fotografijo, je deževalo, na stotine ljudi je čakalo v vrsti, da bi pridobili registracijske papirje, s katerimi so se lahko vkrcali na avtobus ali taksi, ki bi jih čez Srbijo pripeljal do Hrvaške, Slovenije in naprej proti državam EU, je dan na svojem blogu opisal Zorman. »Ko sem počasi hodil proti ograji, da bi se približal eni od družin v vrsti, sem zagledal deklico, ki se s svojimi drobnimi dlanmi drži ograje, medtem ko čaka na registracijo. Nekoliko sem se sklonil, vzel svoj fotoaparat in ujel njen pogled, za katerega se mi je zdelo, da lahko opiše neskončno začasnost, za katero so številni zamenjali svoje od vojne uničene domovine. Na sprožilec sem pritisnil samo enkrat,« je zapisal Zorman.

»Nekoliko sem se sklonil, vzel svoj fotoaparat in ujel njen pogled, za katerega se mi je zdelo, da lahko opiše neskončno začasnost, za katero so številni zamenjali svoje od vojne uničene domovine.«

Kot je za Mladino povedal ob prejemu nagrade, sprva sploh ni zaznal, da obraz deklice prekriva pelerina, večplastnost sporočila fotografije pa je zaznal šele ob poznejšem pregledovanju. »Vsakič, ko zrem v fotografijo, najdem na njej nekaj novega. Na primer razliko med čustvi deklice v ospredju, ki se ne zaveda resnosti situacije, a je vseeno naveličana čakanja, ter čustvi deklice v ozadju, ki odločno zre v fotoaparat s čustvi odrasle osebe, ki obsoja krivičnost, v kateri se je znašla.« A ne glede na to, kaj novega najde na fotografiji, se vedno znova vrne k istim vprašanjem. Kako ji je ime in kje je zdaj? Od kod je pribežala s svojo družino ter ali je kdo od članov ali članic družine ostal na poti? Se jim je uspelo ustaliti kje v Evropi? So našli boljše življenje? »Idejo o iskanju te punčke sem dobil že ob pisanju pripisa k fotografiji, saj mislim da brez imena osebe in zgodbe včasih fotografija ni zaključena. A do obiska festivala v Arlesu julija letos sem se s to idejo poigraval le v mislih,« je povedal Zorman.

Na festivalu je srečal Clementa Saccomanija iz fotografskega kolektiva NOOR, ki mu je med pogovorom vlil samozavest in dal »prijateljsko brco v rit«, da deklico vendarle poskusi najti. »Po njegovih besedah je ta fotografija le površje, zgodba pa še čaka.« Z dekletom Gajo sta zato posnela filmček in sestavila besedilo, njegov prijatelj Vael pa je besedilo prevedel v arabščino. Zormanovo iskanje so pri World Press Photo podprli z objavo na svojem Twitterju in Facebooku, Olivier Laurent iz revije Time pa je Zormanov poziv objavil na Timovi spletni strani.

Zorman k iskanju poziva predvsem humanitarne organizacije na območju balkanske poti, nevladne organizacije, ki so delovale na omenjeni poti, prostovoljke in prostovoljce, prevajalke in prevajalce, uradne osebe, ki bi lahko priskrbele dodatne informacije o registriranih beguncih in begunkah, ter medijske hiše. Odzivov za zdaj še ni, pravi Zorman, je pa vseeno še precej korakov, ki jih bo naredil, da deklico in njeno družino vendarle najde in nadaljuje njihovo zgodbo. »Prejetje nagrade World Press Photo je velika čast, ki je zelo vplivala na moje življenje, a s seboj prinaša tudi odgovornost. Zakaj bi to podobo pustili, da ostane pasivni dokument tragičnega poglavja človeške zgodovine? Namesto tega je ta fotografija lahko začetek večje slike in morda tudi priložnost, da iz zgodbe mlade dame potegnemo tudi kaj bolj pozitivnega,« je še zapisal Zorman. Fotograf vse informacije o deklici zbira na elektronskem naslovu findthechild@ maticzorman.com.