Alternativa palmam

»Iz ruševin smo zgradili nove temelje. Iz zapuščenih prostorov izganjamo stare duhove in jim vračamo življenje. Iz smeti bomo naredili instrumente, s katerimi bomo preglasili to monotono temačno brezizhodno stanje našega časa in prostora.« S temi besedami se začne manifest ustvarjalne platforme INDE, skvota v zapuščeni koprski tovarni, ki jo je skupina mladih zasedla na dan zadnjih lokalnih volitev, 5. oktobra 2014. Slabi dve leti pozneje je INDE središče alternativnega kulturnega dogajanja na Obali ter žarek upanja, da tudi v s palmami gentrificiranih krajih obstajajo kolektivi, ki dokazujejo, da je stvari mogoče početi drugače.

Podjetje INDE (Invalidske delavnice) je šlo v stečaj leta 2004, takratni direktor je šel v zapor, tovarna na Ulici 15. maja v Kopru pa je bila zapuščena. Prostore sta nato odkupila Kraški zidar in Konstruktor, a tudi ti podjetji sta šli v stečaj, prostori pa so končali v stečajni masi. Januarja lani je delež Konstruktorja prevzela slaba banka, delež Kraškega zidarja pa je DUTB kupila na dražbi sredi julija letos in bo po plačilu kupnine postala lastnica nepremičnine. Prihodnost INDE-ja je zato, tako kot je to pri skvotih že skoraj pravilo, negotova. A to ne pomeni, da zapuščeni prostori ter tamkajšnje uporabnice in uporabniki mirujejo.

Kolektiv, ki še vedno raste, je pred zasedbo tovarne že nekaj časa iskal primerne prostore, v katerih bi lahko delovali. Do tovarne INDE so bili sprva zadržani, saj so se bali policije in morebitnih kazni, a ko so si tovarno vendarle ogledali, so ugotovili, da so njeni betonski stropi precej bolj varni kot tisti v stari porodnišnici, ki so si jo kot potencialni prostor ogledovali prej. Začeli so s čiščenjem in urejanjem, saj jih je pred tovarno med drugim pričakal meter in pol visok kup smeti, prvotna pobuda, da bi našli prostor za organizacijo koncerta, pa se je spremenila v grajenje platforme za širše delovanje.

Sprva skrivnostna zasedba prostorov je nekoliko bolj javna postala konec leta 2014, ko so tam priredili prvo, novoletno zabavo. Dogodka niso oglaševali prek spleta, ampak so se zanašali na izmenjavo informacij od ust do ust. Tri dni po dogodku jih je obiskala policija, ker naj bi dobili prijavo, da se kadi iz dimnika, ki so ga montirali uporabnice in uporabniki. A ekipa je bila dobro pripravljena in na vprašanja o dovoljenju se je odzvala z opozorilom, da gre za zasebno lastnino in da bi dovoljenje za prihod potrebovala tudi policija. Po ogledu prostorov jim je policija naložila, naj kontaktirajo stečajnega upravitelja, ter dodala, da jih njihovo početje ne moti, dokler ne bo prijav zaradi kaljenja javnega reda in miru. Na kulturni praznik leta 2015 se je ekipa končno odločila, da zavzem INDE-ja oznani tudi javno.

Župan Boris Popovič je takrat njihovo oznanitev pospremil z zagotovilom, da bo občina kmalu uredila Mladinski kulturni center (MKC), ki ga je zaprla januarja 2015, in da druženje v INDE-ju za mlade kmalu ne bo več potrebno. Krajevna skupnost Olmo, katere predsednik si je po ogledu tam zaželel še balinišče in disko dvorano, pa je INDE podprla. Svoje delovanje so začeli s štiridnevnim dogodkom, nato pa so postopoma organizirali vedno več dejavnosti; v enem letu se je nabralo kar okoli 200 dogodkov.

V INDE-ju je tako skoraj vsak mesec nova razstava, vrstijo se številne okrogle mize, vsak torek je filmski večer, ob solidarnih sredah v kuhinji, ki so jo vzpostavili v prostorih, pripravijo večerje. Občasno organizirajo turnirje v namiznem tenisu, na dvorišču je omogočeno skejtanje, redno pripravljajo koncerte.

Delovanje skvota temelji na prostovoljstvu; nekateri donirajo čas, tisti, ki časa nimajo, ker hodijo v službo, donirajo denar. Vso opremo, vključno s šankom, ki so ga dobili iz nekega zaprtega obalnega lokala, so dobili v dar, z rabljenim pohištvom, ki so jim ga prinesli, so uredili koncertno dvorano, ki so jo pred kratkim zvočno izolirali z vzmetnicami, kuhinjo in še nekatere druge prostore. Elektriko jim zagotavlja generator, vodo dovažajo, za čiščenje zbirajo deževnico. Ob dogodkih ob vhodu zbirajo prostovoljne prispevke, ki jih darujejo tudi redne uporabnice in uporabniki, zbrani denar pa razdelijo nastopajočim, ki pogosto ne vedo, ali bodo za svoj nastop plačani ali ne. Vsak nastop v INDE-ju je tako tudi podpora delovanju skvota, kjer se kakovostne glasbene skupine, četudi so vajene večmesečnih turnej, praviloma počutijo precej bolj domače kot pred številnejšimi občinstvi.

Da pa INDE ne bi postal enklava sama zase, delujejo tudi zunaj prostorov tovarne. V Semedeli so tako na primer dvakrat izpeljali Inkontrado, ko so očistili območje stare črpalke in tam organizirali dogodek, ki je bil namenjen predvsem »sosedom«. Odziv je bil pozitiven, okoliško prebivalstvo je prostor začelo uporabljati za športne aktivnosti, komunala pa je tam kmalu zatem nasadila okrasno grmičevje. S tovrstnimi posegi želijo opozarjati tudi na druge opuščene javne prostore v občini.

Širjenja se sicer lotevajo počasi in postopoma, saj so osredotočeni predvsem na delovanje kolektiva, ki ga ne želijo razbiti in s tem otežiti medsebojne komunikacije. Črpajo iz izkušnje podobnih prostorov, kot je širši javnosti bolj znani ljubljanski Rog, a vztrajajo, da je skvot INDE tudi političen, da ponuja središčno točko za povezovanje ljudi in kolektivov tudi zunaj hedonističnih kontekstov. Po vzpostavljeni spletni in Facebook strani zdaj izdajajo tudi svoj časnik Počasnik – pred kratkim je izšla druga številka, ki jo je mogoče dobiti v prostorih INDE-ja –, s povezovanjem z drugimi kolektivi pa načrtujejo tudi vzpostavitev radia.