Razglasimo vojno

Zakaj sodobne družbe niso izurjene v tem, kako preživeti vojno v mestu? Ali bi prepoznali zvočni alarm za bombni napad? Veste, kje je najbližje zaklonišče? Članici in člana Društva za umetnost in kulturo Crvena iz Bosne in Hercegovine so tovrstna vprašanja zastavili v okviru Konference Pripravljeni na spremembo, ki je v Ljubljani potekala prejšnji konec tedna. Z mešanico performansa, predavanja in radijskih intervencij je Crvena izvedla tako imenovano prikrito predavanje, na katerem so predstavili Deklaracijo za osvoboditev vseh ljudi povsod po svetu. Njen cilj? Ob koncu predavanja glasovati o deklaraciji, in če jo članice in člani podkomiteja izglasujejo, razglasiti vojno in začeti zbirati denar – 48 milijard evrov, s katerimi bi osvobodilno vojno vseh povsod lahko tudi izvedli. A bolj kot poziv k vojni akcija Izredno stanje opozarja na to, da v vojni že smo ali pa zanjo vsaj plačujemo.

Boriša Mraović, član kolektiva Crvena, priznava, da je deklaracija sicer iztrošena forma, čeprav je zgodovinsko gledano spremljala revolucije in spremembe, od Splošne deklaracije človekovih pravic do Deklaracije lacandonske džungle. »Deklaracija prinaša nove besede in skozi deklariranje in nove besede lahko preusmerimo pozornost drugam in se organiziramo. Danes se svet vrti okoli potrošnje, nakupovanja in kreditov, pri tem pa si želimo, da imamo mir, dobesedno, da nas vmes ne bombardirajo. Kakšne vrste nasilja se ob tem vse pojavljajo, pa je seveda drugo vprašanje.« Kot opozarja Mraović, so deklaracije vedno nastajale z namenom, da bi se kaj zgodilo, spremenilo, a se je vsakič znova pokazalo, kako omejene so. »Po drugi strani pa niti nimamo druge možnosti, saj sodobni kapitalizem deluje, ne da bi ob tem izrekli kakršnokoli besedo. Mi pa imamo samo besede. Vse, kar lahko storimo, je, da nekaj izrečemo, deklariramo in s tem preusmerimo pozornost, nato pa znotraj nekakšne utopije stvari tudi preobrnemo.« Prikrito predavanje je bilo tako mešanica izobraževalnega, radijske oddaje in performansa, kjer so se v igro o tem, da smo vsi navzoči člani in članice podkomiteja za informiranje in propagando, ki je del stalnega komiteja Svetovne osvobodilne fronte, vklapljale radijske novice, od razglasitve državnega udara v Turčiji do različnih zvočnih signalov za nevarnost.

Danes si lahko sicer mislimo, da živimo v miru, ker lahko brezskrbno trošimo, a mi vsi, ne glede na to, ali živimo v miru ali ne, plačujemo neko vojno.

Kot pravi članica Crvene Armina Pilav, ljudje vojno poznajo predvsem prek grozečih podob krvi in trupel, a vse te podobe je kapitalizem že zlorabil. Danes si lahko sicer mislimo, da živimo v miru, ker lahko brezskrbno trošimo, a mi vsi, ne glede na to, ali živimo v miru ali ne, plačujemo neko vojno. »Vse korporacije in banke so namreč tako ali drugače vpletene v vojno, naj bo to prek proizvodnje in financiranja orožja ali pa mleka v prahu,« opozarja Armina Pilav. Mraović dodaja, da je vojna industrija še vedno najpomembnejša izvozna panoga v Bosni in Hercegovini, ob čemer se je spomnil na sarajevski grafit: »Samo smrt je zagotovljen posel.« Kolektiv Crvena opozarja, da smo kot zahodna družba opustili vojno kot eksplicitni koncept, saj danes ne govorimo več o vojnah, ki bi bile razglašene, temveč o konfliktih, mirovnih misijah, intervencijah in drugih evfemizmih. Edina, ki danes še razglasi vojno, je Islamska država. To ne pomeni, da smo opustili tudi tovrstno nasilje, opustili smo samo ime – besedo vojna smo preprosto nehali uporabljati. »Želeli smo si, da bi bilo stanje, v katerem smo, spet prepoznano kot vojno stanje,« pravita člana Crvene.

Ob razglasitvi vojnega stanja bi morda ponovno premislili stvari, ki jih imamo za samoumevne, svojo potrošnjo pa bi omejili na najnujnejšo. Kot prebivalca mesta, ki je bilo še pred 20 leti v vojni, se dobro spominjata preživetvenih strategij, kot je na primer urbano vrtnarjenje. »Danes je to sicer nekaj modnega, med vojno v Sarajevu pa smo zaradi tega sploh lahko preživeli. Ti mestni vrtovi so tako uspevali, da smo se šalili, ali morda granate ugodno vplivajo na rast,« se spomni Armina Pilav, ki se ukvarja tudi s tem, kako mesta načrtovati za primer vojne. Čeprav deklaracija na predavanju ni bila sprejeta oziroma je bilo izglasovano, da se o njej ne bo glasovalo, sporočilo prikritega predavanja Crvene ostaja jasno. Samo z razglasitvijo vojne se bomo začeli obnašati stanju v svetu primerno.