Osmisliti življenje v čakalnici

Tako kot predsodki o beguncih in begunkah kot osebah, ki hkrati ne delajo, a nam vseeno kradejo delovna mesta, je tudi politika številnih evropskih držav vsaj na ravni izrečenega polna nasprotij. Govorimo o integraciji, ljudi pa zapiramo v azilne domove, ki spominjajo na zapore. Postopki so dolgi in uničujoči za duševno stanje prosilcev in prosilk, saj ti v vmesnem obdobju ne smejo delati za plačilo, s tem pa jih osamimo in demotiviramo.

Vključevanje v družbo je tako večinoma prepuščeno nevladnim organizacijam ter prostovoljkam in prostovoljcem. Društvo za trajnostni razvoj Terra Vera iz Kostanjevice na Krki je eno od njih. S projektom Craft Flow želi naše nove sosede povezati z lokalnim okoljem prek ročnih del, s projektom po zgledu birminghamske dobrodelne organizacije Craftspace, ki je svoje delovanje pred kratkim predstavila na okrogli mizi v Ljubljani.

Birminghamski Craftspace se z vključevanjem begunk in beguncev v lokalno okolje ukvarja že trideset let, leta 2010 pa je ustanovil Shelanu, socialno podjetje, ki begunkam omogoča učenje ročnih spretnosti. Ker nimajo delovnega dovoljenja, jim ne smejo plačevati, jim pa krijejo potne stroške in stroške materiala, omogočajo jim učenje novih tehnik izdelovanja ročnih del ter povezovanje z lokalnimi ustanovami in izdelovalci. Kot zanimivost je direktorica Craftspacea Deirdre Figueiredo med obiskom v Ljubljani omenila izdelke, ki združujejo ročne spretnosti priseljenk z ustvarjalno tradicijo lokalnega okolja. Priseljenke lokalno tradicijo združujejo s svojim znanjem, tako na primer izdelujejo čestitke s tradicionalno angleško tehniko zlaganja papirja, izdelale pa so tudi serijo spominkov mesta Birmingham, ročno poslikane torbice in druge tekstilne izdelke, ki kažejo, kako vidijo mesto.

Pri nas so projekt Craft Flow v društvu Terra Vera začeli septembra, a so pred tem več mesecev intenzivno zbirali podatke o razmerah na terenu – stopili so v stik z begunkami in begunci, se povezovali in družili z njimi, vse z namenom, da bi odkrili znanja, veščine in potencial, ki jih ti prinašajo s seboj, ter jih ustrezno povezali s tistimi v lokalnem okolju, ki razmišljajo in delujejo podobno oziroma komplementarno, pravi Jana Milovanović, predsednica društva.

Vsak petek popoldne se zbirajo v lokalu Ziferblat v Ljubljani, kjer potekajo delavnice likovne terapije, namenjene ustvarjalnemu druženju beguncev in begunk ter lokalnih prebivalk in prebivalcev. »Delavnice likovne terapije so dober začetek nadaljnjega (potencialno podjetniškega) angažmaja v rokodelstvu, umetnosti ali multimedijih. Omogočajo varen prostor, kjer to, kar ljudje nosijo s seboj – pogosto hude travme –, dobi možnost estetskega izraza in refleksije.« Na delavnice po besedah Jane Milovanović prihajajo ljudje različnih profilov, knjižni založnik iz Alepa, Iranka, ki dela poslikave s kano, priseljenka iz Kameruna, ki želi nadaljevati študij informacijske tehnologije, nepismena pastirica iz Pakistana, modni oblikovalec s Kosova.

Posebej omeni Erfana iz Irana, ki je pred prihodom v Slovenijo v Turčiji pet let študiral anesteziologijo, med študijem pa se je preživljal z rokodelstvom. Povezali so ga z oblikovalko Majo Licul, ki ji zdaj pomaga pri končni obdelavi nakita, hkrati pa se usposablja na novem področju. »Težave z izplačilom beguncem ostajajo in jih je treba reševati na državni ravni, a gre tudi za to, da s takšnimi povezavami utrjujejo družbeno mrežo in osmišljajo čas ‘življenja v čakalnici’.« V okviru projekta zato razvijajo spletni priročnik Od rokodelca do podjetnika, ki je namenjen ranljivim skupinam, na začetni stopnji pa predvsem mladim beguncem in begunkam. Priročnik bo vizualen in ustvarjen po načelu »low tech« (nizke tehnologije), da bo lahko razumljiv in dostopen širokemu krogu ljudi. »Zavihki priročnika bodo posvečeni razvoju rokodelsko-podjetniške pobude in blagovne znamke po korakih, od začetne zamisli pa vse do končnega produkta ter znanja in kompetenc, potrebnih za učinkovito trženje,« pojasnjuje Jana Milovanović.

Vendar pa pri društvu Terra Vera opozarjajo, da se mora vključevanje beguncev in begunk v družbo začeti s prvim dnem, saj imajo negativne izkušnje v procesu pridobivanja pravice do azila lahko dolgoročne posledice na sposobnost vključevanja prosilcev in prosilk za azil v novo družbeno okolje. Ureditev, kakršna je zdaj vzpostavljena v Sloveniji, »zelo slabo vpliva na psihično in mentalno stanje prosilcev. Da bi sedanji kontekst azila humanizirali, moramo razmišljati kolektivno, na evropski ravni, saj ni videti, da bi bilo kmalu konec te krize,« dodaja Jana Milovanović.