Jiři Bezlaj: Evangelij za pitbule

+ + + +

Kratki roman o gimnazijcih.

Avtor – kipar, sin največjega slovenskega etimologa in 35 let profesor umetnosti – je združil tri veščine: oblikovanje najtršega materiala, prefinjen občutek za jezik in desetletja guru drugovanja z dijaki. Izhodišče je kajpak nadrealistično, ko upokojeni učitelj spregovori kot sedemnajstletnica: »Seveda lahko povem. O vsem lahko govorim, tudi o najbolj intimnih zadevah. Nimam česa skrivati in nimam predsodkov!« Kajpak iz tega ne bosta nastala Blaže in Nežica (M. Slomšek), tudi Gimnazijka (A. Ingolič) je prenedolžna, asociacija leti še najbolj na Ch. Bukowskega v mehki varianti.

Knjiga zagrabi, v sebi ima magijo glavne junakinje, ki je upornica na vse strani: do staršev, profesorjev, sošolk, sorodnikov, kajpak tudi do sebe same. A vselej nepredvidljiva, ko udarja z izjemno duhovitim sarkazmom, ki antagonistom jemlje sapo. Enako bralcu, saj ta ne ugane vnaprej njenih korakov.

Tekst zatorej ni zgodba, temveč lik heroine, ki poskusi vse: od seksa, lezbičnega trenutka, droge, zlorabe, smrti – ene, druge in tretje, a tudi študij, pesnikovanje, prijateljstvo, avanture, literaturo in umetnost. Često v spopadih, nikoli v vojnah, bolj kot feniks. Vseskozi pa v govorici, ki ne pripada nobeni šabloni, v mišljenju, ki minira konvencije, v radovednosti, ki poganja dejanja in daje utrip bivanjskemu smislu. Roman tu ni preslikava realnih likov iz šolskih klopi, ampak dobesedno ustvari junaka, ki je presunljiv v svoji edinstvenosti.

Odlični prvenec mladega romanopisca.