Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 47  |  Kultura  |  Film

Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu

Lo and Behold: Reveries of the Connected World, 2016, Werner Herzog 

Jama pozabljenih sanj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 47  |  Kultura  |  Film

Jama pozabljenih sanj.

Samovozeči avto, spletna univerza, bum kognitivne znanosti, hate mail, spletno nadlegovanje, digitalni begunci, spletna odvisnost, rehabilitacijski centri za odvajanje od spletne odvisnosti, kraja identitet, kibernetski napadi, budistični menihi s pametnimi telefoni – Werner Herzog kaže dobre in slabe strani tega krasnega novega, digitalno povezanega sveta. In kot vsak filmski režiser na koncu svoje kariere vidi konec sveta – konec njegove kariere je konec sveta. Navsezadnje, kako bi lahko po njem sploh še kaj obstajalo? Digitalno je apokaliptično. Kar veste po tem, da neka ženska, katere hči je postala žrtev spletnega nasilja, pravi, da je “splet manifestacija Antikrista”. Antikrist pa vedno brunda Wagnerjev Ritt der Walküren. Teroristi lahko ugrabijo satelit, zlomijo borzo, uničijo svet – šur, Elon Musk in drugi kralji Silicijeve doline se že selijo na Mars. Še dobro, da obstaja vesolje. Splet bo postal neviden: kaj, če se bo začel sam tudi odločati? Ščurek je pametnejši od spleta! Že, toda mar ni bil ščurek vedno pametnejši od človeka? Spleta ni mogoče kontrolirati, država nič ne more, mali lahko hekajo velike, pravi Herzog. Aja? In kaj je dobrega v tem, da veliki hekajo male? Mar nimamo precej več težav s kontroliranjem kapitala in korporacij? Ja, in država nič ne more. Kaj, če splet sanja o sebi? Hej, kaj, če začne verovati v Boga? Čaka nas mentalni skok, pravi Herzog: prišle bodo generacije, ki ne bodo poznale ničesar razen tega! In to, kar bodo vedele, bo nič v primerjavi s tem, kar bo na spletu! Ja, splet bo vedno vedel več kot ljudje. Mar ni bilo vedno tako? Mar niso tudi knjige vedno vedele več kot ljudje? Konec kritičnega mišljenja, pravi Herzog – novim generacijam vse pove splet, nimajo svojega mnenja, splet misli namesto njih. Mislim, torej nisem! Ja, in ven potem pade Trump. Ko ni bilo spleta, je ven padel Hitler. Še malo, pa bomo tvitali svoje misli, ne da bi jih sploh zapisali – vsekakor, tu ima Trump prednost pred Hitlerjem.

Splet je bil ustvarjen za ljudi, ki si zaupajo, toda prevzeli so ga ljudje, ki si ne zaupajo, pravi Herzog – kdaj pa so si ljudje nazadnje zaupali? Med I. svetovno vojno? Med II. svetovno vojno? Med hladno vojno? Mar ni bila demokracija ustvarjena natanko za ljudi, ki si ne zaupajo? Splet je kot kapitalizem – pri življenju ga držijo prav njegove slabe strani. Herzog zveni kot ludist, toda nad digitalnim svetom ni fasciniran nič manj, kot je bil Marx fasciniran nad kapitalom. Če bomo izginili, bo ostal vsaj splet, jama pozabljenih sanj. Kar budi upanje: vsaj nekaj bo preživelo kapitalizem. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.