Gl. ur. Jerica Snoj: Sinonimni slovar slovenskega jezika

+ + + + +

Naposled. Slovar, ki smo ga čakali stoletje.

Orjak poltretjega kilograma na 1292 straneh in z 78 tisoč sinonimi. Knjiga je dragocen pripomoček za novinarje ter tekstopisce, da malce popestrijo kdaj utrujajoči besedno omejeni žargon, in seveda za vse, ki bi hoteli obogatiti svoje izražanje. Kot je rekel Wittgenstein: meje jezika so meje mojega sveta. Vendar je pri rabi potrebna pazljivost. Dasiravno so besede zamenljive z drugimi, se z drugačno izbiro vsakič malce spremeni tudi pomen. Deklica mojih sanj prinaša povsem drug ton opisa odnosa kot frkljica in še bolj drastično v primeru polulanke.

Splošni slovarji prinašajo pomensko rabo besed, slovar sinonimov izhaja iz načela, da je vse zamenljivo. Veznik in se zdi nezamenljiv, toda moč ga je zamenjati s ter, pa, celo z arhaičnim ino. Po drugi strani lahko glagol prevarati niansiramo z nadmodriti, nafarbati, nasamariti, opetnajstiti, prešestnajstiti, preciganiti, nasukati ali s katero izmed nekaj ducatov sopomenk. Manj možnosti imamo pri septembru, ki ga je moč prestaviti le v zastareli obliki kimavec in poberuh; če bi slovar ignorirali in zapisali trubarjanski kozoprsk, pa to ne bi bil več sinonim, saj bi nas praktično nihče več ne razumel.

V nesinonimnem delu najdemo tudi kak pomenski kiks: denimo geslo komunist (sin. boljševik) tega pojasni le kot privrženca ideologije brezrazredne družbe, kar je pridigala partijska ideologija, ne pa kot člana privilegiranega razreda »rdeče buržoazije«, kar je prinašala realnost.

Odlično delo je pravzaprav svoj lastni grobar. Množično rabo ovirajo tri resne prepreke: obseg, cena in teža. Ker slednja znese toliko kot resna telovadna utež, si je težko predstavljati uporabo knjige zunaj akademsko utrjenih krogov. Zatorej bi po zgledu slovaropisja velikih jezikov pledirali za čimprejšnji izid še ene knjige zgoščenega oziroma priročnega slovarja sinonimov.