Mathias Enard: Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih

+ + + +

Če ima avtor dobro idejo, se roman izpiše kar sam.

Francoski pisatelj je iz mnoštva tem izbral malo znano obdobje življenja Michelangela Buonarrotija, v katerem je ta umetnik na skrivaj odšel v Konstantinopel. Tja ga je povabil sultan Bajazit II., ker je želel, da mu skonstruira svetovno čudo – most med Konstantinoplom in Pero. Dvojni izziv: nekaj let poprej so isti projekt ponudili tekmecu Leonardu da Vinciju in Michelangelo, razočaran nad ignoranco papeža Julija II., je našel še drugi motiv, da je presedlal v turško prestolnico, ki je veljala za drugi Rim.

Stvarni naslov bi se glasil – Michelangelo v Konstantinoplu, a Enard je namesto pustolovskega romana napisal zgodovinskega. Jasno: intriga, dvojne igre, opisi nočnega življenja, pesniki, ljubimci in ljubice, sultanova palača, skrivne korespondence z Rimom, vmes pa snovanje pomembnega arhitekturnega dela.

In historični okvir, ki poudarja, da papeška država ni bila vseskozi antagonist zavojevalcem Bizanca, poznala je obdobja tesnih diplomatskih stikov in rednih ladijskih povezav. Sovražni svetovi so si bili dobesedno blizu; ne le umetniki, pač pa tudi svetovalci in trgovci iz Rima ter Firenc so sestavljali živopisni živelj mesta na robu Evrope.

Čeravno je Michelangelova misija delo, je to doba renesančne polnosti, ki Florentinca posrka v odnose z Manuelom, Mesihijem in Arslanom. Ti ga vpeljujejo v milje krčem, plesa, poezije, kulinarike, pa tudi obglavljanj, smrtonosnih bodal ter različnih mor.

Lepo tekoče delo bralcu ponudi privilegij izkušnje časa izpred pol tisočletja, vendar le v formi kratkega romana, ki bolj spominja na simplicistično zgodbo.