Vrnitev malomeščanske utopije

Konec novembra je televizijska mreža Netflix objavila štiri težko pričakovane nove dele ameriške nadaljevanke Midve z mamo (Gilmore Girls), ki smo jo tudi pri nas redno spremljali na Kanalu A in še vedno sodi med najbolj priljubljene nadaljevanke prejšnjega desetletja. Zgodba o življenju Lorelai Gilmore in njene 16 let mlajše hčerke Rory v fiktivnem mestecu Stars Hollow v Connecticutu je tako po devetih letih, odkar so posneli zadnjo, sedmo sezono, dobila dodatne štiri 90-minutne epizode.

V prvem delu serije, ki je premiero doživela jeseni 2000, torej tik pred volitvami, na katerih je zmagal George W. Bush, mama Lorelai, ki prihaja iz premožne družine, spozna, da zato, ker je samohranilka in poslovodja penziona, hčerki Rory, ki sanjari o študiju na Harvardu, ne bo mogla plačati šolnine za ugledno zasebno šolo. Obrne se na starše, od katerih se je odselila, ko je še mladoletna zanosila s takratnim fantom. Gilmorovi, klasični hohštaplerji iz Connecticuta, kjer se oče Richard ukvarja s financami, mama Emily pa s čajankami za članice organizacije Hčere ameriške revolucije, denar seveda posodijo, a v zameno se morata Rory in Lorelai vsak petek udeleževati zategnjenih obedov v njihovi rezidenci. Na videz nedolžna zahteva napoveduje celo paleto čustvenega izsiljevanja med materami in hčerami in tudi pogosto ponavljajočo se temo, da ima denar še kako velik vpliv, ko pride do ljubezni in medosebnih odnosov.

Nadaljevanka Midve z mamo si je s toplimi barvami, idealiziranim mestecem, kjer vsi vse poznajo in se zdi, da zunanji svet terorističnih groženj in družine Bush ne obstaja, hitro pridobila zvesto bazo oboževalcev. Nekateri so prisegali na odrezave dialoge med materjo in hčerko, drugi so hvalili močne ženske like, ki so se ukvarjali še s čim drugim kot z moškimi, in kompleksnost odnosov. A danes vedno več ljubiteljev serije ugotavlja, da sta bili glavni junakinji v resnici nekoliko sebični in vase zagledani. Eden še spornejših vidikov nadaljevanke pa je morda ta, da prodaja idejo ameriškega sna na primeru matere samohranilke, ki se lahko po pomoč kadarkoli, in to v seriji tudi vedno znova dokazuje, obrne na premožno družino. Midve z mamo prisega na pristnost odnosov med tistimi, ki nimajo veliko, a enega glavnih virov (finančne) varnosti vseeno najde v t. i. starem denarju.

Mama Lorelai jadra na krilih zanosa, da si je sama ustvarila novo življenje, da sovraži snobovsko elito, ki ji je nekoč pripadala, in da s padcem po razredni lestvici doživi osvoboditev. Življenje med tistimi, ki imajo manj, je zanjo prijetnejše, skoraj prikupno v svoji preprostosti, v praznovanju jeseni in prvega snega. A vse jasneje postaja, da je takšno življenje prikupno le, če lahko iz njega kadarkoli pobegneš ali pa v njem vsaj dominiraš drugim. Ko se po devetih letih vrnemo v hišo Gilmorovih punc, kjer zdaj živita Lorelai in njen partner Luke, lastnik obedovalnice, ugotovimo, da se je njuna zveza obnesla le zato, ker ji je Luke podredil celotno življenje. Sama Lorelei je iz razmerij, kjer ni imela dovolj moči, raje pobegnila.

Rory, zdaj stara 32 let, pa je klasična predstavnica generacije, ki je naredila vse prav, a je pri 30 letih kljub temu ostala brez vsega. Obiskovala je zasebno šolo, sprejeta je bila na elitno univerzo Yale in prvo resno delo je ob koncu nadaljevanke leta 2007 opravljala kot novinarka, ki je s terena spremljala kampanjo Baracka Obame. A devet let pozneje še vedno nima stalne zaposlitve in lastnega stanovanja in še vedno živi odvisna od mame ali občasnega fanta, ki mu pomeni zgolj popestritev snobovskega življenja, saj je zaročen z bogatašinjo.

Tako ne preseneča, da se je pred premiero novih delov nadaljevanke v ameriških medijih največ ugibalo, s kom od treh bivših bo pristala Rory – s fantom iz delavskega, z intelektualcem iz srednjega ali razvajencem iz višjega razreda. Glede na njene poklicne težave se zdi logično, da je izbrala slednjega. Tako kot se zdi logično, da smo nove dele nadaljevanke Midve z mamo dočakali ravno zdaj, takoj po ameriških volitvah, na katerih je zmagal Donald Trump. Življenje v mehurčku je že leta 2000 prav prišlo vsem, ki so bili razočarani nad Bushevo izvolitvijo, in danes je po njem spet veliko povpraševanje, čeprav ustvarjalka serije Amy Sherman Palladino tega verjetno res ni mogla predvideti.

Žal pa serija mehurček lahko ponudi le politično razočaranim, ne pa tudi generaciji današnjih 30-letnikov, ki so odraščali skupaj z Rory in imajo podobne težave kot ona. Nadaljevanka namreč zdravila za neskončno prekarnost, kjer je edina izbira delo na nadležnem spletnem portalu ali neplačano delo pri lokalnem časniku, ne ponudi. Očitno nas lahko reši le bogat fant, pa še ta se bo raje poročil z dedinjo kot s prekarko.

TV-nadaljevanka: Midve z mamo: Leto v življenju

Kaj: štiri nove 90-minutne epizode

Kdo: scenarij in režija Amy in Daniel Sherman Palladino

Kje: televizijska mreža Netflix