Daniel Miller: Materialna kultura

+ + + + +

Kaj nam pripoveduje svet predmetov, ki jih posedujemo?

Antropologi so raziskave vršili večji del med plemeni Bogu za hrbtom v daljnih krajih Afrike, Azije in Južne Amerike. Miller ravna drugače, zanima ga moderna civilizacija in tako proučuje način opremljanja kuhinj v londonskem predelu, tamkajšnje nakupovalne navade, opremo sob za slovaške au-pair, a seveda seže tudi na druge celine, na Filipinih denimo sledi ustvarjanju razmerij s pošiljanjem SMS-sporočil, na Jamajki pa vplivu mobitela na ustanavljanje novih podjetij in iskanje poslov.

Avtor demonstrira, da reči, ki jih imamo, niso naši simboli, ampak nas oblikujejo in ustvarjajo. Njegov princip dela je vagabundski: da bi spoznal življenje posameznih skupin, preživi z njimi pol leta in več. Tako je opazoval uporabo mobitela med Jamajčani in ugotovil, da ga ne uporabljajo za iskanje služb (nesmisel, vse je že dogovorjeno), še manj za ustanavljanje podjetij (premalo denarja), pač pa z njim kot pajki spletejo mreže sorodnikov, znancev in prijateljev, od katerih si izprosijo zdaj dolar, zdaj dva; ustvarjajo torej mnoštvo socialnih stikov, ki v povprečju trajajo po 19 sekund.

Ker je izkušen socialni antropolog, ve, da so posplošitve le fabrikacija teorij, da je bivanje posameznih skupin ljudi vedno le partikularno. Zato kajpak ne skuša predstaviti načinov uporabe mobitela po svetu, temveč sledi posameznostim. Kot mentor je podpiral doktorat o jutranjem procesu oblačenja med Londončankami, med skvoterji v Trinidadu se je čudil, kako imajo dekleta v prostorih brez vode in elektrike po 20 parov čevljev, potem pa z opazovanjem doumel smisel te bizarnosti v smeri – kaj pomeni biti človek.

Branje njegove knjige prinaša vednost o predmetnem bivanju družbenih skupin z različnih koncev sveta, a tako, da bralec samodejno začne razmišljati tudi o rečeh, ki ustvarjajo njega.