Future: FUTURE in HNDRXX

Future je vzorčni primer novodobnega raperja, nad katerim »stara šola« benti, češ da njegovega rapanja sploh nihče ne razume. O tem so padali štosi, skeči in celo resnejše polemike. Vendar je prav Future eden redkih traperskih osvajalcev vrhov lestvic, ki mu »stara šola« ali ortodoksni raperji priznavajo, da ni diletant, da zna tudi rapati, da je kredibilen. Namreč, pot je začel v ekipi Dungeon Family, ki je predstavljala ogromen del revolucionarnega »južnjaškega zvoka« in nam je dala kultne izdelke zasedb Goodie Mob in Outkast. Tako je na prvih posnetkih zvenel tudi Future.

A samozavestno konvencionalno rapanje mu ni prineslo slave. Zamenjal je stil. Začel je bolj peti kot rapati, bolj momljati kot artikulirati. Besedil ni več skrbno pilil, ampak je improviziral, »fristajlal«, nametaval besede. Z dodanim obveznim efektom avtomatskega izboljševalnika glasovnih sposobnosti (auto-tuna). Pet let je hiperproduciral. In dobili smo enega najbolj priljubljenih traperjev sedanjosti. Zato ne preseneča, da mu je ravnokar uspelo tudi nekaj, kar se v zgodovini še ni zgodilo. V enem tednu je izdal dve plošči in v enem tednu z dvema različnima projektoma zasedel prvo mesto na Billboardovi lestvici. Albuma sta trenutno najbolje prodajani plošči v ZDA.

Najprej je izšel klasični album FUTURE, ki ga je poimenoval kar po sebi, sedem dni kasneje pa še baladni, melodični, »manj rapani, bolj odpeti« HNDRXX. Prvi je vse, kar smo pričakovali, in nič drugega. Podlage so poštancali stari sodelavci, kot sta Metro Boomin in Zaytoven, gre za zvok, ki dostavlja trenutne hite. Future čezenj rapa s svojim podpisom, s flegmatičnim in monotonim, povsem linearnim nametavanjem. Pri površnejšem poslušanju nekatere posnetke kar težko ločimo med seboj, k temu pa prispeva tudi sedemnajstkomadna dolžina. Prvi album se torej rahlo vleče, in čeprav avtor trdi, da se je treba nenehno izumljati na novo, ne ponudi ničesar novega. Na drugem dobimo še dodatnih sedemnajst nepretresljivih komadov. So sicer drugačni, HNDRXX je zavestno pop izdelek, R & B-jevsko zavijanje počasnega, toplejšega, prijaznega toka, ki pa mu grozi hitra izguba poslušalske pozornosti.

Album FUTURE sodi v trend formulskega izdajanja pop albumov (»imamo formulo, ki prodaja enote, in se je držimo, od nje se ne oddaljimo niti za ped«), plošči HNDRXX pa prav nič ne pomaga, da se od tega trenda zavijalsko odmika. A Future je na vrhu: vse, česar se trenutno dotakne, postane hit.