Od punc do žensk

Ugasnili so sliko in zrli smo v črn ekran, iz katerega je prihajal le še tih glas mame, ki je pomirjujoče nagovarjala svojega dojenčka in mu občasno zapela. Potem je dojenček zacmokljal in s tem naznanil, da se je po večdnevnem upiranju, ki ga njegova mama ni znala razumeti in ga je občutila kot svoj življenjski neuspeh in je zato pobegnila od doma, a se je po večurnem tavanju po ulicah le vrnila domov ... pomiril in se spet začel dojiti.

S tem presenetljivo tihim, intimnim prizorom se je končala nadaljevanka Punce (Girls), tista nadaljevanka, ki je že s prvim delom, predvajanim aprila 2012, obveljala za eno ključnih sodobnih nadaljevank in celo za glas neke do tedaj na televiziji spregledane generacije. Generacije izobraženih, razgledanih mladih žensk, za katere se zdi, da lahko dosežejo vse, v resnici pa so obsojene na občasne, prekarne oblike zaposlitve in posledično na sila negotovo prihodnost, v kateri se zdi edini varen pristan prijateljstvo, pa še to ne vedno.

Ok, za glas neke generacije je nadaljevanka sprva obveljala predvsem zato, ker se je njena glavna junakinja Hannah Horvath, nadobudna pisateljica, že v prvem delu za to razglasila sama. A Hannah, ki jo je odigrala avtorica nadaljevanke Lena Dunham, danes ena najvidnejših ameriških ustvarjalk mlajše generacije, je bila dejansko drugačna od žensk, ki smo jih dotlej praviloma spremljali v glavnih vlogah nadaljevank. Ni bila namreč manekenska lepotica, pač pa navadno dekle s preveč kilogrami, ki je ti niso prav nič motili ali omejevali, saj skoraj ni minila epizoda brez njenega golega trebuha ali prsi ali mednožja, no, ali pa kar vsega skupaj. A ni rušila le stereotipov o tem, kakšna telesa si zaslužijo biti na televiziji in kakšna si zaslužijo biti gola. Bila je tudi popolnoma egocentričen lik. Prav tako ni skrivala svoje psihične bolezni, ki je tu in tam ušla izpod nadzora, in še manj svoje spolnosti, ki jo je nadaljevanka pravzaprav v primeru vseh glavnih junakov prikazovala tako redno, dosledno in odkrito, da se zdi logično, da po spletu krožijo lestvice najbolj zanimivih ali pa čudaških prizorov seksa v Puncah.

Hannah je bila torej polnokrven, človeški lik. Ali kot je lani zapisala kolegica Katja Perat: Hannah je bila zasnovana kot nekdo, ki ga je zanimivo gledati in poslušati v vsej svoji kompleksnosti, tudi kadar je zoprna in videti obupno – to pa je nekaj, kar je bilo dotlej dovoljeno le moškim likom.

Punce so sedanjo generacijo mladih zaznamovale podobno, kot je eno generacijo prej zaznamovala nadaljevanka Seks v mestu. A s to razliko, da je Seks v mestu, prav tako posnet v New Yorku, resnično slavil žensko prijateljstvo (in hkrati tudi divje šopingiranje, kar je z današnjega gledišča prav nezaslišan poklon kapitalizmu), Hannah in njene sojunakinje pa druga drugi pogosto niso bile ravno najboljše prijateljice. Zato ne preseneča, da so se nekateri liki do zadnje, šeste sezone povsem odtujili in obratno, vezi med nekaterimi so se po dolgem času spet otoplile. A to se dogaja tudi s prijateljstvi v resničnem življenju in prav ta pristnost je bila tista, ki je nadaljevanko ločila od množice drugih in zaradi katere je bila navdih mnogim drugim ustvarjalcem.

In prav ta pristnost je bila tista, ki je nadaljevanko ločila od drugih in zaradi katere je bila navdih številnim drugim ustvarjalcem.

Punce so bile v ZDA kljub svoji prelomnosti vse do zadnjega dela zadnje sezone, ki se je na televizijskem kanalu HBO odvrtel prejšnji teden, ena najbolj kritiziranih nadaljevank. Vendar največkrat sploh ne kot celota, temveč denimo zato, ker so bili glavni liki nadaljevanke sami belci in so igralcem drugih ras pripadale zgolj stranske vloge, še pogosteje pa zaradi nepopolnega videza avtorice nadaljevanke in njenega uspeha. A kot je nedavno za časnik Guardian dejala Lena Dunham, kot ženska ustvarjalka v zabavni industriji preprosto ne moreš zmagati. Vedno se bo našel kdo, ki ti bo, če ne drugega, rekel »vreča mleka«.

Seveda so analitiki tudi ob zadnji epizodi nadaljevanke zavzeli dve skrajni stališči. Nekaterim je bil finale, ki se je povsem osredotočil na Hannah in njenega otroka (da, Hannah ob koncu nadaljevanke postane mama), za nadaljevanko, ki je rušila stereotipe, preveč konservativen in tradicionalističen. Drugim se je zdel idealen, saj je glavna junakinja v njem spoznala, da je s tem, ko je nepričakovano zanosila in otroka na presenečenje vseh obdržala in rodila, prvič sprejela odločitev, ki je nepovratna. Tako zrele kot v tistem končnem prizoru, ko se zave, da ni več najpomembnejša oseba v svojem življenju in da je to v redu, je nismo videli še nikoli prej.

Čeprav številne današnje nadaljevanke prekašajo filmsko produkcijo, je tistih, ki bi resnično zaznamovale čas, v katerem so nastale in bile predvajane, pravzaprav malo. A Punce so bile ena takšnih nadaljevank, podobno, kot so bili to Oglaševalci in Kriva pota, in podobno, kot je to še trajajoča Igra prestolov. Ni pa rečeno, da so se Punce z iztekom zadnje sezone povsem poslovile. Čeprav se zdi to nepotrebno, je povsem mogoče, da bodo sčasoma dobile še kakšno nadaljevanje, najverjetneje filmsko.