Gremo ven!

Francoski umetnik Julien de Casabianca s projektom Outings na svež in domiseln način raziskuje odnos med institucionalno in ulično umetnostjo, tako da klasična umetniška dela, sicer izolirana v okolju umetniških ustanov, v galerijah in muzejih, postavi na javne površine.

Avtor izhaja iz spoznanja, do katerega je prišel pred tremi leti ob občudovanju Ingresove slike Mademoiselle Rivière v francoskem muzeju Louvre. Naslikana gospodična se mu je zdela skrajno zdolgočasena, osamljena in izgubljena med velikimi platni, zato se je odločil, da jo bo osvobodil galerijske ječe: motiv je fotografiral, natisnil in sliko nalepil na neki pariški ulici. Rodil se je projekt Outings – Julien de Casabianca slike klasičnih mojstrov približa naključnim mimoidočim, ki sicer morda ne zahajajo v muzeje in galerije.

Od tedaj se je avtor povezal s številnimi galerijami po vsem svetu in v sodelovanju z otroki projekt večkrat izpeljal v obliki ustvarjalnih delavnic. Te delavnice sicer delujejo pod njegovo taktirko, vendar nas projekt spodbuja, naj tudi sami obiščemo lokalno galerijo ali muzej in izbranemu motivu z ulično-umetniško reprodukcijo podarimo novo življenje.

Prejšnji teden je tako Julien gostoval tudi v Ljubljani, kjer je pod okriljem Narodne galerije in na pobudo tukajšnjega Francoskega inštituta osvobajal figure s slik klasičnih slovenskih avtorjev. Osrednjega dela projekta tokrat ni izpeljal, saj je zaradi poostrenega nadzora na letališču ostal brez prtljage in posledično brez orodja, ki bi ga potreboval za izvedbo. Ljubljano bo zato znova obiskal na začetku prihodnjega meseca, ko bo na Mahrovi hiši na ljubljanski tržnici poustvaril Rdečelaso deklico Henrike Šantel.

Pri ljubljanski izvedbi projekta Gremo ven! so mu pomagali učenci osnovne šole Prežihovega Voranca in otroci, ki se tudi sicer udeležujejo ustvarjalnih delavnic Narodne galerije. Julien de Casabianca pusti otrokom popolno ustvarjalno svobodo ter brez kuratorskega vmešavanja omogoči, da si sami izbirajo motive in lokacije, kamor s pomočjo umetnika prilepijo natisnjene podobe. Ko motive izbira sam, se pri tem ne obremenjuje z umetnostnozgodovinskimi vrednotenji, pomeni podob ali zgodbami, ki stojijo za izbrano sliko. Poudarja, da izbor opravi zgolj na podlagi svojega okusa. Pri tem išče podobe portretirancev, ki ustrezajo urbanemu okolju ter ulicam dodajo nekaj lepote in poezije.

Figure, ki jih avtor skupaj z mladimi pomočniki reproducira na ulicah, so vzete iz konteksta in se znajdejo na cesti popolnoma anonimne. Na opazko, da ustvarjalcem izvirnega dela s tem odvzame avtorstvo, Julien de Casabianca odgovarja, da vsa umetniška dela vidi kot javno domeno. »Z umetnostjo lahko vsakdo dela, kar koli želi. Umetniška dela so naša skupna dediščina. Ni mi treba spoštovati izvirnega umetnika in vso svobodo imam, da iz dela ustvarim nekaj novega.«