Vesolje med nama

zadržan

Marsovec.

Gardner (Asa Butterfield) je videti kot deček z redko boleznijo, ki sreča svoje nasprotje – energično, poskočno, odločno Tulso (Britt Robertson). V resnici nima redke bolezni, malce »drugačen« je le zato, ker je bil prvi otrok, ki se je rodil na Marsu. Da je njegova mama – astronavtka, poveljnica »misije Mars« – noseča, so odkrili prepozno, zunajzemeljski porod pa so potem – na zahtevo tajkuna (Gary Oldman), ki je vesoljsko ekspedicijo financiral – zatajili, tako da je odraščal sam, »čudež življenja«, med roboti in hladno neskončnostjo vesolja, ja, kot prvi Marsovec.

In kot prva vesoljska sirota. Ker pa se mu spletom okoliščin zgodi to, kar se je zgodilo Spielbergovemu vesoljčku, se – ne ravno vajen atmosfere in gravitacije – znajde na begu, okej, na road tripu (iščemo očeta!), jasno, v družbi Tulse, ki vso kompleksnost futurističnega Kasparja Hauserja, fena Wendersovega Neba nad Berlinom, zvede na young-adult fantazijo (v slogu filma Krive so zvezde), povaljano v Scottovega Marsovca in brat-pack hormone najstniških romanc, ki jih je v osemdesetih letih snemal John Hughes, sicer vajen atmosfere, ne pa tudi gravitacije.