Shabazz Palaces: Quazarz Born on a Gangster Star & Quazarz vs. The Jealous Machines

Shabazz Palaces ni edini protagonist čudaškega, afro-kozmičnega, impro-elektronskega in abstraktnega hiphopa. Je pa najopaznejši. Dvojec je v zadnjih osmih letih premikal oziroma krivil meje udobja naših poslušalskih razvad, zdaj pa streže s hkratnima ploščama, s katerima nas odpelje na popotovanje v črna, neraziskana, a tudi ne več čisto neznana območja.

Ishmael Butler (oziroma Palaceer Lazaro oziroma Butterfly v času pionirske skupine jazz rapa Digable Planets), polovica odprave, je vedno veljal za neprilagojenega raziskovalca in gladkega metalca enakomerno natančnih rim, avtorja brezhibno artikuliranih ohlapnih besedil, ki omogočajo večplastno interpretacijo.

Butler se tokrat ponovno znajde v vlogi vesoljskega popotnika Quazarza, ki v znanstvenofantastičnih, kozmično-metafizičnih besedilih raziskuje distopično nelagodje našega obstoja, naše obsesije s podobo in tehnološkimi podaljški ter, konkretneje, črnske izkušnje. Gre torej za neposredno kritiko skozi namišljeni »pogled od zunaj«, po svoje za glasbeno nadaljevanje filma Brat z drugega planeta (The Brother from Another Planet) iz leta 1984. Za to, da pokažeš, kako neskončno odtujen je Afroameričan v sodobnih ZDA, ga postaviš v vlogo vesoljca. Le da Butler temo razširi ali posodobi v času selfijev in neskončnega instagramiranja.

Plošči sta nastali v sodelovanju z dvema različnima producentoma na dveh različnih koncih in tudi na različna načina: ena v južni Kaliforniji, druga doma, v Seattlu. Ena premišljeno, druga hitrostno. Povsem zunaj območja udobja, kot plod spoprijemanja z novo, neobvladano opremo. A vseeno ju lahko obravnavamo skupaj. Gre za poglavji, ki se dopolnjujeta, izpopolnjujeta in kljub vsemu posipanju s kozmičnim prahom, kljub vsej lebdeči abstrakciji ju krasi premišljena enotnost, ki morda izhaja prav iz Butlerjeve ohlapne metode dela, napol improviziranega snemanja, vijačenja in kombiniranja v živo. To je neposredno praktična tehnika, ki se je seveda izbrusila s prispevkom Tendaia Maraira, daleč suverenejšega (multi)instrumentalista iz tega dvojca. Quazarz: Born on a Gangster Star in Quazarz vs. The Jealous Machines je morda najkompaktnejši, najjasneje izoblikovan tandemov paket do zdaj. Posnetki imajo konkretna okostja in konvencionalnejše strukture, prostora za bolj odpičene mantre je malo.

Čeprav gre za dvojno potovanje, pa se to ne vleče. Pritegne vsako poglavje, vsak košček, vsaka podrobnost. In čeprav zamišljeno, odmaknjeno in distopično govori o namišljenih realnostih, v resnici razločno in spretno govori o nas samih. Stilizirana družbena kritika v dveh delih, kot dobre serijalke znanstvenofantastične literature. Zemlja se bolje vidi iz vesolja.