Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju

+ + + + +

Delo, katerega naslov meri na roman, popisuje travme, ki jih ustvarjajo medčloveški odnosi.

Od kod izvira srž problemov? Psihiater Robert Skynner je nekoč napisal knjigo Družine in kako v njih preživeti, Perko pa je zadevo modificiral in postavil terapevtsko skupino kot novo družino, skozi katero se posamezniki osvobajajo spon, ki so jih hendikepirale v odraščanju. Da bi se človek znebil patoloških pečatov primarne družine, potrebuje tri do štiri leta samospreminjanja. Ker ima toliko dela sam s seboj, ni več radoveden do sveta. Za pot je zato nujna nadpovprečna aktivnost. Gre torej za kreacijo novega človeka. Ta nastaja skozi tek, branje, pisanje, diskutiranje o prebranem, dialog z javnim priznanjem stiske, družabno planinarjenje … Knjiga je pisana v uveljavljeni formi teoretskih uvidov in osebnih zgodb, ki ponazarjajo korake sprememb pri posamezniku. Bralec malce pogreša pogled onkraj, se pravi pripovedi »ozdravljenih«, ki zapustijo terapevtsko skupino in v drugo zakorakajo na svojo pot.

Seznam priporočenih knjig šteje več kot 120 del: od pričakovanega seta psiholoških tematik pa do Gulaga Applebaumove, Foucaultovega Neustrašnega govora, Djilasovega Novega razreda, Zupančičevega Tembatsuja etc. Kar nakazuje, da je permanentno premišljujoče branje jamstvo človekove odprtosti.

Če pomislimo, da večina po šolanju preneha brati knjige, je Perkova doktrina permanentnega branja v ritmu nekaj knjig na mesec tudi ostra kritika šolskega sistema, ki mu očitno ne uspe, da bi v maturante in diplomante vcepil trajno veselje do mišljenja in sposobnost, da sem ter tja premislijo, ali je to, kar počenejo in v kar so vpleteni, res to, kar bi hoteli biti.