Iranski hip hop v Ljubljani

Prisiljeni iskati nov dom, se glasbeniki pogosto zatečejo prav k glasbi, da ponovno vzpostavijo vezi z okoljem

Iran poznamo predvsem kot strogo teokratsko državo, ki jo, zamrznjeno v času, vsake toliko časa v mednarodne medije potisnejo ekscesi njenih voditeljev. Manj pogosto pa vidimo sliko Irana kot vrelišča sodobne urbane kulture, iz katerega prihajajo številni mednarodno priznani režiserji in glasbeniki. V velikih mestih se namreč kljub strogim režimskim omejitvam odvija veliko podobnih kulturnih praks, kot jih poznamo v Evropi in ZDA – seveda z lokalnim prizvokom. Na to sta nas z nedavnim dogodkom “Persia Underground: hip hop z ulic Irana” opozorila mlada iranska didžeja Naji in Ali.

Rojena Iman Shahryari in Ali Assadi, sta se ljubitelja iranskega hip hopa spoznala v ljubljanskem azilnem domu, kamor sta se, vsak iz svojih razlogov, zatekla pred vladnim preganjanjem v domovini. Naji, ki je bil pod drugimi psevdonimi v Iranu popularen reper, se je začel glasbeno udejstvovati tudi v Sloveniji, Ali pa se mu je pridružil kot didžej. Čeprav sta pogosto trčila na predsodke in stereotipe, sta jih s svojimi nastopi začela tudi razbijati. “Tukaj vsi mislijo, da smo begunci neizobraženi, nepismeni ljudje… Tudi na našo kulturo gledajo zviška. Šele ko stopiš na oder in pokažeš kaj znaš, začnejo razmišljati drugače”. V želji, da bi predstavila sodobno iransko produkcijo slovenski publiki, sta začela organizirati večere perzijskega hip hopa, ki ga oba dobro poznata.

Čeprav gre za prepovedano zvrst, je hip hop v Iranu izredno priljubljen med mladimi. Širi se predvsem preko anonimnih spletnih strani na internetu, o “vročih” izvajalcih pa se širi beseda od ust do ust.

Čeprav gre za prepovedano zvrst, je hip hop v Iranu izredno priljubljen med mladimi. Širi se predvsem preko anonimnih spletnih strani na internetu, o “vročih” izvajalcih pa se širi beseda od ust do ust. “Včasih smo se dobivali v parku, sicer pa smo imeli svoj podtalni studio, kjer smo snemali in delali beate” pravi Naji. Razvila se je zelo specifična in hitro prepoznavna ritmika iranskih reperjev, na katero je nedvomno imel velik vpliv družbeno kritično usmerjeni Hichkas. Prav zaradi njega in podobnih reperjev je ta žanr začenjal postajati ventil za izražanje nezadovoljstva mladih, temu pa je seveda sledil strožji vladni nadzor. Popularnost je tako postala dvorezen meč in mnogi vidnejši izvajalci so se odločili za beg v tujino, od koder še vedno ustvarjajo za poslušalce doma. Podobna usoda je doletela tudi mladega Najija, ki so ga po odkritju njegovega studia oblasti zaprle.

Prisiljeni iskati nov dom, se glasbeniki pogosto zatečejo prav k glasbi, da ponovno vzpostavijo vezi z okoljem. “Ko sem začel vrteti muziko, sem dobil tudi prijatelje. Ljudi je zanimalo, od kje sem in kakšna je ta glasba” pravi Ali. Z dogodki po slovenskih klubih želita Slovencem predstaviti drugačno plat Irana. Po obisku sodeč, je pri nas veliko zanimanje za alternativno kulturo iz različnih koncev sveta.